Prepričanje, da mora dobra masaža boleti, je še vedno zelo razširjeno. Močnejši pritisk je lahko prijeten in koristen, toda ostra bolečina, mravljinčenje ali občutek, da morate stisniti zobe, niso dokaz učinkovite obravnave.
Ko se masažni terapevt dotakne napetega predela, lahko začutimo občutljivost ali nekoliko intenzivnejši pritisk. Prav zaradi tega se je uveljavilo prepričanje, da je bolečina nujen del dobre masaže. Nekateri so celo razočarani, če po obravnavi nimajo občutka, da je terapevt mišice obdelal dovolj močno.
Resnica je precej preprostejša: masaža je lahko intenzivna, ne da bi bila boleča. Primeren pritisk je odvisen od vrste masaže, namena obiska, občutljivosti posameznika in predela telesa, ki ga terapevt obravnava.
Prijeten pritisk ni enako kot bolečina
Med masažo lahko občutimo pritisk, raztezanje, toploto ali občutljivost na posebej napetih predelih. Takšen občutek je lahko intenziven, a še vedno prijeten oziroma obvladljiv. Pomembno je, da lahko ob njem normalno dihamo in telesa ne začnemo nezavedno krčiti.
Drugače je pri ostri, pekoči ali zbadajoči bolečini. Opozorilni znaki so tudi mravljinčenje, odrevenelost, nenaden elektrizirajoč občutek ali bolečina, ki se širi v drug del telesa.
Če zaradi pritiska zadržujemo dih, stiskamo čeljust ali napenjamo mišice, je masaža najverjetneje premočna. Telo se v takšnem položaju ne sprošča, temveč se pred neprijetnim dražljajem brani.
Prag bolečine se med ljudmi močno razlikuje. Pritisk, ki je za nekoga ravno pravšnji, je lahko za drugega neprijeten. Razlikuje se lahko celo iz dneva v dan, odvisno od utrujenosti, stresa, telesne dejavnosti in splošnega počutja.
Močnejša masaža ni samodejno boljša
Izbira intenzivnosti je povezana tudi z namenom obiska. Pri sprostitveni masaži so gibi praviloma počasnejši in nežnejši, saj je v ospredju umirjanje. Klasična ali športna masaža lahko vključuje močnejši pritisk in bolj usmerjeno obravnavo posameznih mišičnih skupin.
To še ne pomeni, da mora globlja masaža boleti. Moč pritiska sama po sebi ni merilo kakovosti masaže. Pomembnejši so ustrezna tehnika, postopno prilagajanje intenzivnosti in odziv telesa.
Ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje navaja, da je masaža ob ustrezni izvedbi večinoma varna. Redki resnejši neželeni učinki so bili pogosteje povezani z zelo intenzivnimi tehnikami in ljudmi z večjim tveganjem za poškodbe.
Masaža zato ni preizkus vzdržljivosti. Če je cilj sprostitev, nima smisla izbrati tako močnega pritiska, da ves čas čakamo, kdaj se bo obravnava končala.
Terapevt ne more vedeti, kaj čutimo
Dober masažni terapevt lahko po napetosti mišic in odzivu telesa oceni marsikaj, ne more pa natančno vedeti, kako močno občutimo njegov pritisk. Zato je pogovor pomemben pred masažo in tudi med njo.
Pred začetkom povejmo, kateri deli telesa so najbolj napeti, ali imamo stare oziroma sveže poškodbe ter kakšen pritisk nam običajno ustreza. Če je masaža premočna, to povejmo takoj. Enako velja, če bi si želeli nekoliko odločnejšo obravnavo.
Prošnja za nežnejši pritisk ni kritika terapevta, temveč pomembna informacija, ki omogoči prilagoditev masaže. Povsem običajno je tudi, da nam na ramenih ustreza močnejši pritisk, na nogah ali stopalih pa nežnejši.
Komunikacija je posebej pomembna pri prvem obisku, saj terapevt še ne pozna naših želja, občutljivosti in običajnega odziva telesa.
Kaj pa občutljivost po masaži?
Po intenzivnejši masaži se lahko pojavi kratkotrajna občutljivost, podobna tisti po telesni dejavnosti. Ta bi morala biti blaga in postopoma izzveneti. Močna bolečina, izrazite modrice, odrevenelost ali težave, ki se slabšajo oziroma trajajo dalj časa, niso nekaj, kar bi morali sprejeti kot običajen dokaz dobre masaže.
Masažnega terapevta je treba pred obravnavo opozoriti tudi na jemanje zdravil za redčenje krvi, motnje strjevanja krvi, osteoporozo, nedavne poškodbe in druga pomembna zdravstvena stanja. Masažo prestavimo ob povišani temperaturi, akutni poškodbi, okužbi, odprtih ranah ali močno razdraženi koži.
Najboljša masaža je prilagojena vam
Pri izbiri masaže ni treba iskati najmočnejše tehnike. Bolj smiselno je razmisliti, kaj v tistem trenutku potrebujemo. Želimo predvsem umiritev, sprostitev napetega vratu ali več pozornosti utrujenim nogam?
Učinkovita masaža ni tista, pri kateri komaj zdržimo do konca, temveč tista, po kateri se počutimo sproščeno, prijetno in dobro v svojem telesu. Pravi pritisk je zato vedno rezultat poslušanja telesa in odprte komunikacije s terapevtom.
