Anketa o osemletki: Prehod podpira 45,9 odstotka vprašanih, med starši dobra polovica

ByA. K.

23. septembra, 2026 , , , ,
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević. [Foto: Nebojša Tejić/STA]

Prehod z devetletne na osemletno osnovno šolo podpira 45,9 odstotka vprašanih, nasprotuje pa mu 28,8 odstotka, kaže raziskava, ki jo je naročilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Med starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo ali so jo obiskovali v zadnjih petih letih, je podpora višja in znaša 51,1 odstotka.

Raziskavo je za ministrstvo med 15. in 21. septembrom izvedla agencija Parsifal. Sodelovalo je 1.095 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Med starši je prehodu na osemletko nasprotovalo 24,5 odstotka vprašanih. Ministrstvo je preverilo tudi stališča zaposlenih v vzgoji in izobraževanju: 39 odstotkov jih predlog podpira, 36 odstotkov pa mu nasprotuje.

Razlika med podporo in nasprotovanjem je torej pri zaposlenih v šolstvu precej manjša kot pri starših. Raziskava obenem kaže, da je predlog že dobro znan: zanj je slišalo 94,3 odstotka vseh vprašanih.

Ministrstvo napoveduje deset strokovnih razprav

Minister Borut Rončević rezultate razume kot spodbudo za nadaljnjo pripravo reforme. “Podpora prehodu na osemletno šolo je občutno višja od nasprotovanja. Hkrati ljudje želijo konkretne odgovore,” je poudaril ob predstavitvi raziskave. Po njegovih besedah želi ministrstvo s strokovnim dialogom oblikovati rešitve, pri katerih bo v ospredju znanje.

Razprava se bo nadaljevala v Strateškem svetu za prenovo vzgoje in izobraževanja in na desetih strokovnih razpravah o posameznih izhodiščih reforme. Konkretni način prehoda še ni določen. Minister je ob odzivu na očitke opozicije pojasnil, da bodo organizacijski model, prehodno obdobje in programske spremembe šele pripravili.

Kot smo poročali ob napovedi reforme, ministrstvo predvideva prehod na sodobno osemletno osnovno šolo v šolskem letu 2028/29. Današnja anketa meri odnos do predloga, ne pa še do podrobno izdelanega modela njegove izvedbe.

Parsifal je podatke zbiral s telefonskim in spletnim anketiranjem, vzorec pa utežil glede na spol, starost, izobrazbo, tip naselja in statistično regijo.