V Avstriji je z novim šolskim letom začela veljati prepoved nošenja islamskih naglavnih rut za učenke, mlajše od 14 let. Ukrep velja v javnih in zasebnih šolah po vsej državi, ob ponavljajočih se kršitvah pa lahko starše oziroma skrbnike doleti globa od 150 do 800 evrov.
Zakon je formalno začel veljati 1. septembra, s postopnim začetkom pouka v avstrijskih zveznih deželah pa se nova pravila zdaj uveljavljajo tudi v šolah. Prepoved se nanaša na naglavne rute, ki pokrivajo glavo skladno z islamsko tradicijo, predvsem na hidžab.
Ukrep velja v prostorih šole, ne pa tudi pri pouku, šolskih prireditvah in dejavnostih, ki potekajo zunaj šolskega območja, je razvidno iz besedila zakona, objavljenega na spletni strani avstrijskega parlamenta.
Burka in nikab, ki zakrivata tudi obraz, nista osrednji predmet novega zakona. Avstrija ima namreč že od leta 2017 splošno prepoved zakrivanja obraza na javnih mestih.
Vlada: Gre za zaščito deklet
Zakon je pripravila koalicija konservativne Ljudske stranke (ÖVP), socialdemokratov (SPÖ) in liberalnega Neosa. V parlamentu ga je podprla tudi opozicijska Svobodnjaška stranka (FPÖ), proti so glasovali le Zeleni.
Vlada ukrep predstavlja kot zaščito otrok ter spodbujanje samostojnosti, enakopravnosti in vidnosti deklet. Ministrica za integracijo Claudia Plakolm iz ÖVP je naglavno ruto pri mladoletnih dekletih označila za “simbol zatiranja”.
“Ne gre za omejevanje svobode, temveč za zaščito svobode deklet do 14. leta,” je ob sprejemanju zakona poudaril vodja poslanske skupine Neosa Yannick Shetty. Po njegovih besedah naglavna ruta pri deklicah ni le kos oblačila, saj naj bi jih že v otroštvu zakrivala pred moškimi pogledi.
Kritiki vladi očitajo, da zakon posebej izpostavlja eno versko skupnost in bi bil zato lahko v nasprotju z ustavo.
Najprej pogovori, nato globa
Šole ob prvi kršitvi ne bodo samodejno izrekale sankcij. Vodstvo šole mora najprej opraviti pogovor z učenko in njenimi starši oziroma skrbniki ter jim predstaviti prepoved in posledice nadaljnjih kršitev.
Če učenka naglavno ruto ponovno obleče, se v postopek vključi pristojni šolski organ, ki družino povabi na obvezen pogovor. Ob nadaljnjih kršitvah mora šola obvestiti tudi službo za pomoč otrokom in mladini.
Starši, ki po opravljenih pogovorih ne zagotovijo spoštovanja prepovedi, so lahko kaznovani z globo od 150 do 800 evrov. Enaka kazen je predvidena za neupravičeno zavračanje sodelovanja v obveznem postopku.
Predstavniki učiteljev in Zelenih opozarjajo, da zakon reševanje zahtevnih verskih in družinskih vprašanj prelaga na šole. Poslanka Zelenih Sigrid Maurer je ministru za izobraževanje Christophu Wiederkehrju očitala, da želi učiteljem poleg drugih obveznosti naložiti še vlogo nadzornikov.
Islamska skupnost napoveduje pravne postopke
Islamska verska skupnost v Avstriji (IGGÖ) prepovedi ostro nasprotuje. Njena predstavnica Carla Amina Baghajati je za BBC dejala, da zakon nesorazmerno omejuje versko svobodo muslimanskih deklet in lahko povzroči njihovo izključevanje.
IGGÖ je napovedala podporo družinam, ki bodo zakon izpodbijale pred ustavnim sodiščem. Prav to sodišče je leta 2020 razveljavilo prejšnjo prepoved naglavnih rut za učenke, mlajše od deset let. Presodilo je, da ukrep diskriminatorno posega predvsem v pravice muslimank in krši načelo verske nevtralnosti države.
Vlada trdi, da je novi zakon oblikovala širše in ga utemeljila predvsem z otrokovo koristjo, enakostjo spolov ter pravico deklet do svobodnega razvoja. Ali bo takšna utemeljitev prestala ustavno presojo, za zdaj ostaja odprto vprašanje.
FPÖ medtem zahteva še strožja pravila. Stranka je predlagala, da bi prepoved razširili tudi na učiteljice in drugo šolsko osebje, vendar so ta predlog zavrnile vse druge parlamentarne stranke. Kancler Christian Stocker pa je pred dnevi zahteval tudi prepoved političnega islama in dejal: “Nočem, da bi naši otroci in vnuki odraščali v islamski državi.”
