Predsednik francoskega Nacionalnega zbora Jordan Bardella je napovedal, da Francija pod morebitno prihodnjo oblastjo njegove stranke ne bi opustila Ukrajine, bi pa sedanjo brezpogojno podporo nadomestila z bolj pragmatičnim odnosom. Kijev bi moral za prejeto vojaško in finančno pomoč ponuditi ustrezna jamstva ter več naročil oddati francoski in evropski obrambni industriji.
Bardella je v pogovoru za Bloomberg TV opozoril, da si močno zadolžena Francija ne more več privoščiti neomejenega financiranja drugih držav brez jasnih pogojev. Intervju je dal ob robu gospodarskega foruma Ambrosetti v italijanskem Cernobbiu.
“Utapljamo se v dolgovih in primanjkljaju. Neodgovorno je sprejemati finančne zaveze in drugi državi obljubljati pomoč brez kakršnih koli jamstev,” je dejal predsednik Nacionalnega zbora.
Po njegovih besedah bi morala Francija ponovno pregledati način zagotavljanja pomoči Ukrajini, vendar to ne pomeni popolne prekinitve podpore napadeni državi.
“Ukrajine ne bomo zapustili”
“Ta vojna traja že zelo dolgo. Že več let pozivamo k prekinitvi ognja in zadostnim varnostnim jamstvom za Ukrajino. Ne gre za to, da bi to državo zapustili,” je poudaril Bardella.
Dodal je, da ima Francija do Ukrajine določene obveznosti ter da ji mora še naprej omogočati obrambo in ohranitev ozemeljske celovitosti. Vendar mora biti po njegovem prihodnja pomoč povezana tudi s francoskimi gospodarskimi in varnostnimi interesi.
Bardella je kot primer navedel ameriški pristop, po katerem so ZDA dostop do ukrajinskih mineralnih virov povezale s svojim sodelovanjem pri obnovi in podpori državi. Od Kijeva bi zahteval tudi, da denar, ki ga prejme od evropskih držav, porabi za nakup orožja in druge opreme evropskih proizvajalcev.
Takšen pristop bi po njegovem hkrati pomagal Ukrajini in okrepil evropsko obrambno industrijo. Francija je sicer doslej veljala za eno glasnejših zagovornic nadaljnje vojaške pomoči. Predsednik Emmanuel Macron je nedavno po ruskem napadu na Krivi Rog napovedal tudi hitrejšo dobavo francoskih prestreznih raket Ukrajini.
V Nacionalnem zboru različni poudarki
Bardellove izjave sledijo razpravi, ki jo je sprožil podpredsednik Nacionalnega zbora Louis Aliot. Ta je dejal, da bi morala morebitna prihodnja oblast Marine Le Pen “zapreti pipo” pomoči Ukrajini, ker Francija zanjo nima več dovolj denarja.
Bardella je zavrnil razlago, da bi Nacionalni zbor Ukrajino preprosto prepustil Rusiji. Njegove izjave kažejo predvsem na namero, da bi stranka podporo Kijevu pogojevala z vračilom pomoči, gospodarskimi koristmi in nakupi pri evropskih proizvajalcih.
Najnovejša francoska anketa Ipsos/BVA kaže, da bi Marine Le Pen v prvem krogu predsedniških volitev dobila med 34 in 36 odstotki glasov ter prepričljivo zasedla prvo mesto. Nekdanji premier Édouard Philippe je trenutno njen najmočnejši tekmec iz sredinskega bloka.
Predsedniške volitve bodo spomladi 2027. Sedanji predsednik Emmanuel Macron zaradi ustavne omejitve ne more kandidirati za tretji zaporedni mandat, Bardella pa bi ob zmagi Le Pen veljal za enega najverjetnejših kandidatov za vodenje francoske vlade.
