Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je na Mestno občino Ljubljana naslovila odprto pismo, v katerem poziva k javnim pojasnilom glede napovedane uvedbe tako imenovanega baterijskega tramvaja v okviru razvojne vizije Ljubljana Supermesto 2045. Ob tem opozarja, da je ključnega pomena, ali bo mesto dejansko vzpostavilo sodoben sistem hitrega javnega prevoza ali zgolj uvedlo nova vozila.
V koaliciji poudarjajo, da pozdravljajo dejstvo, da Ljubljana javni potniški promet postavlja med ključne elemente svoje dolgoročne razvojne vizije. Ob tem pa opozarjajo, da predstavitev projekta odpira pomembna vprašanja o prihodnjem razvoju javnega potniškega prometa v prestolnici.
BRT ne pomeni le novega vozila
Po njihovih navedbah je Mestna občina Ljubljana za napovedano rešitev uporabila kratico BRT kot okrajšavo za “baterijski tramvaj”. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko opozarjajo, da je v mednarodni strokovni terminologiji BRT že desetletja uveljavljena kratica za Bus Rapid Transit oziroma sistem hitrega avtobusnega prometa.
“BRT niso predvsem vozila, temveč celovit prometni sistem,” poudarjajo. Po mednarodnih standardih organizacije ITDP tak sistem temelji na fizično ločenih prometnih koridorjih, validaciji vozovnic pred vstopom na postajo, nivojskem vstopu skozi vsa vrata, prednosti javnega prevoza v križiščih ter drugih infrastrukturnih in organizacijskih rešitvah, ki skupaj omogočajo višjo potovalno hitrost in zanesljivejši vozni red.
Ob tem opozarjajo, da je Mestna občina Ljubljana tudi v Občinski celostni prometni strategiji 2025–2032 kratico BRT uporabljala prav v tem pomenu – kot celovit sistem javnega prometa in ne zgolj kot novo vrsto vozila.
Brez infrastrukture bodo tudi nova vozila obstala v zastojih
Po oceni koalicije se je v predstavitvi vizije Supermesto 2045 poudarek premaknil z gradnje prometnega sistema na predstavitev novega vozila.
“Ali bo Ljubljana dejansko vzpostavila sistem hitrega javnega prometa ali predvsem uvedla nova vozila znotraj obstoječega prometnega sistema?” se sprašujejo avtorji odprtega pisma.
Opozarjajo, da tudi 30-metrska vozila brez ustrezne infrastrukture ne bodo prinesla bistvenih sprememb.
“Če ne bodo hkrati zgrajeni fizično ločeni koridorji, sodobne postaje z validacijo vozovnic pred vstopom, zagotovljen nivojski dostop in prednost javnega prometa na križiščih, bodo tudi 30-metrska vozila obstajala v istih prometnih zastojih kot današnji avtobusi. Velikost ali tehnološka naprednost vozila sami po sebi še ne ustvarita učinkovitega javnega prometa,” opozarjajo.
Občino pozivajo k javnim pojasnilom
Koalicija za trajnostno prometno politiko zato Mestno občino Ljubljana poziva, naj javnosti pojasni, ali vizija Supermesto 2045 še vedno predvideva vzpostavitev sistema BRT, kot ga opredeljuje občinska prometna strategija, katere infrastrukturne ukrepe načrtuje za uvedbo baterijskega tramvaja, ali namerava zgraditi fizično ločene koridorje, sodobne postaje, uvesti validacijo vozovnic pred vstopom ter zagotoviti prednost javnega prometa v križiščih, pa tudi kakšna je časovnica izvedbe posameznih ukrepov.
“Nobeno vozilo, ne glede na njegovo tehnološko naprednost, samo po sebi ne ustvari hitrega javnega prometa. Hitrost in zanesljivost se vzpostavita šele takrat, ko so vozilo, infrastruktura in upravljanje zasnovani kot enoten sistem,” poudarjajo v odprtem pismu.
Dodajajo, da za Ljubljančane ni bistveno, kako se nova rešitev imenuje, temveč ali bo javni promet postal hitrejši, zanesljivejši in dovolj konkurenčen osebnemu avtomobilu, da bo prispeval k zmanjšanju prometnih zastojev.
“Verjamemo, da Ljubljana potrebuje zmogljiv, sodoben in zanesljiv javni promet. Vozila so pomemben del tega sistema, vendar sama po sebi ne morejo nadomestiti kakovostne prometne infrastrukture. Prepričani smo, da si Ljubljana zasluži odprto strokovno razpravo o prihodnosti javnega potniškega prometa,” so zapisali v odprtem pismu, ki ga je v imenu Koalicije za trajnostno prometno politiko podpisala koordinatorica Špela Berlot Veselko.
