Bolgarija ne bo sodelovala pri financiranju dodatnih 70 milijard evrov pomoči Ukrajini, je sporočil bolgarski premier Rumen Radev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je evropske voditelje na nedavnem vrhu opozoril, da država ta denar potrebuje leta 2027 za nadaljevanje obrambe pred Rusijo.
“Bolgarija pri teh 70 milijardah nikakor ne more sodelovati,” je Radev povedal novinarjem med obiskom mesta Tvardica, je objavila bolgarska tiskovna agencija BTA.
Pri tem ne gre za že dokončno sprejet evropski sveženj, temveč za zahtevo Ukrajine in pogovore o načinu pokritja njenega pričakovanega primanjkljaja. Zelenski je voditeljem EU pojasnil, da bi vojna Ukrajino prihodnje leto lahko stala približno 155 milijard evrov, zato od evropskih partnerjev pričakuje najmanj dodatnih 70 milijard evrov za obrambo, orožje in odpornost države.
Evropska komisija med možnostmi preučuje novo skupno zadolževanje EU in uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Dogovor med članicami še ni dosežen.
Bolgarija je sodelovala pri prejšnjem posojilu
Radev je spomnil, da je Evropska unija že odobrila 90 milijard evrov posojila za kritje ukrajinskih potreb v letih 2026 in 2027. Bolgarija je pri tem programu sodelovala, medtem ko so si Madžarska, Češka in Slovaška izborile izvzetje.
“Ko je Evropa sprejela odločitev o 90 milijardah evrov za leti 2026 in 2027, se je Bolgarija pridružila, tri druge države – Madžarska, Češka in Slovaška – pa so se pogajale, da ne bodo sodelovale,” je dejal bolgarski premier.
Po njegovih besedah Bolgarija pri morebitnem novem financiranju ne bo ravnala enako kot pri prejšnjem svežnju.
Radev poziva k prekinitvi vojne
Bolgarski premier je znova pozval k hitremu končanju vojne in diplomatski rešitvi konflikta. Ocenil je, da nadaljevanje spopadov izčrpava evropska gospodarstva ter poglablja socialne napetosti in politično nestabilnost.
“Upam, da bosta prevladala razum in diplomacija ter da bomo priča prekinitvi ognja. Rezultata ne bomo dosegli z vojaškimi sredstvi,” je poudaril Radev.
EU bo morala o morebitni dodatni pomoči šele doseči dogovor. Več držav se zaradi naraščajočih stroškov zadolževanja in pritiska na državne proračune zavzema za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, vendar takšna rešitev ostaja pravno in politično sporna.
Bolgarska odločitev kaže, da bo doseganje soglasja o novem svežnju težavno. Nasprotovanje nadaljnjemu financiranju Ukrajine se krepi tudi v drugih članicah, medtem ko vodstvo EU vztraja, da mora Evropa zaradi zmanjševanja ameriške podpore prevzeti večji del finančnega bremena.
