Breskve so v Vipavski dolini letos dobro obrodile, nekaj težav so imeli le posamezni pridelovalci zaradi spomladanske pozebe. Kljub dobri letini jih je vsako leto manj, saj sadjarji nasadov praviloma ne obnavljajo več.
Še pred 30 leti je bilo v Vipavski dolini z breskvami zasajenih okoli 400 hektarov površin, danes pa jih je po ocenah le še od 50 do 70 hektarov, poroča STA.
“Pridelava breskev se je skrčila, danes se pridelujejo mogoče na četrtini tistih površin, kjer so rasle nekoč, še mogoče 30 let nazaj,” je ob današnji razstavi breskev povedal vodja Sadjarskega centra Bilje Davor Mrzlič.
Breskova drevesa začnejo roditi razmeroma hitro po sajenju, polno rodnost pa dosegajo le nekje do 13. ali 15. leta, je pojasnil. Nato je treba zaradi različnih bolezni in škodljivcev začeti razmišljati o obnovi sadovnjaka, česar je v Vipavski dolini vse manj.
“Čeprav je za breskve še vedno veliko zanimanja pri kupcih, se dreves sadi zelo malo, breskove sadovnjake pa krči. Namesto breskev sadijo druga drevesa, med njimi ni kakšnih sort, ki bi posebej prevladovale,” je dejal Mrzlič.
Manj odkupa, nizke cene in močan uvoz
Med razlogi za krčenje nasadov je poleg kratkega življenjskega cikla breskev tudi zelo majhen odkup za predelavo, za katerega je prej desetletja skrbel ajdovski Fructal. Težavo predstavljajo tudi nizke odkupne cene zaradi velikih količin uvoženega sadja.
Pridelovalci danes za prodajo večinoma skrbijo sami, težave pa jim povzročajo predvsem preprodajalci in velike količine uvoženih breskev. Večino pridelka jim sicer uspe prodati, je povedal pridelovalec Radovan Žižmond iz Vogrskega.
Cena kilograma prvovrstnih breskev se letos giblje med 2,5 in štirimi evri.
Predstavili šest popolnoma novih sort
Na razstavi v Biljah so letos predstavili 14 različnih sort breskev in nektarin, od katerih je šest popolnoma novih.
“Predstavili smo tiste, ki smo jih spremljali v zadnjih letih, nekatere med njimi so se izkazale za dobre. Tukaj jih razstavljamo zato, da jih pridelovalci vidijo in jih lahko tudi poskusijo,” je povedala tehnologinja v Sadjarskem centru Bilje Erika Komel.
V centru iščejo predvsem sorte, ki dobro in obilno rodijo, so okusne, privlačnega videza ter odporne proti različnim boleznim.
“Tako delamo izbor, ko iščemo nove sorte in jih nato posadimo v naš nasad s spremljanjem. Nove sorte nato spremljamo štiri leta, vendar ni nujno, da se vse nato pokažejo kot dobre. Mi smo nekakšno sito, ki preizkuša nove sorte in nato lahko svetuje pridelovalcem,” je še povedala.
