Varuh človekovih pravic je dosegel spremembo odločitve ministrstva za delo v primeru vdove, ki prejema nadomestilo za invalidnost. Država se je odpovedala pravici do omejitve dedovanja, pobudnici pa ni bilo treba vračati socialnih prejemkov pokojnega moža.
Republika Slovenija je v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti prijavila terjatev za izplačano denarno socialno pomoč in varstveni dodatek v skupnem znesku 14.960,30 evra ter predlagala omejitev dedovanja, poroča STA.
Vdova, ki je že od leta 1985 prejemnica nadomestila za invalidnost, se je zato obrnila na Varuha človekovih pravic. Nadomestilo predstavlja njen edini vir preživljanja.
Ministrstvo za delo je njeno prošnjo, naj se država odpove pravici do omejitve dedovanja, sprva zavrnilo. Odločitev je utemeljilo s tem, da vdova ne prejema socialnovarstvenih transferjev, ki bi izkazovali potrebo po pomoči države.
Nadomestilo za invalidnost je socialni transfer
Varuh je opozoril, da je takšno stališče v nasprotju z namenom zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter ustaljeno sodno prakso.
“Nadomestilo za invalidnost je socialni transfer, namenjen zagotavljanju minimalne socialne varnosti oseb, ki zaradi invalidnosti niso zmožne same zagotavljati sredstev za preživljanje. Zato ga je treba pri odločanju o odpovedi pravici do omejitve dedovanja obravnavati enako kot druge socialne prejemke, ki izkazujejo socialno ogroženost,” so navedli pri Varuhu.
Po njegovem posredovanju je ministrstvo primer ponovno proučilo in spremenilo svoje stališče.
“Ugotovili so, da nadomestilo za invalidnost pomeni socialni transfer, ki dokazuje potrebo po pomoči države, zato se je RS v konkretnem primeru odpovedala pravici do omejitve dedovanja,” so pojasnili.
Varuh pričakuje enotno prakso
Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno. Opozoril je, da bi lahko prenagljena ugotovitev dejanskega stanja in napačna uporaba prava posegli v več ustavno in mednarodnopravno varovanih človekovih pravic.
Med njimi so pravica do enakega varstva pravic, socialne varnosti, posebnega varstva invalidov, zasebne lastnine in dedovanja ter prepoved diskriminacije. Pomembni sta tudi pravici do neodvisnega življenja in ustreznega življenjskega standarda, ki ju zagotavlja Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov.
Varuh pričakuje, da bo nova razlaga prispevala k enotni in zakoniti praksi tudi v drugih podobnih postopkih.
“To bo okrepilo pravno varnost in zagotovilo enakopravnejšo obravnavo oseb z oviranostmi, ki prejemajo nadomestilo za invalidnost kot obliko socialne varnosti,” so navedli.
Državni organi morajo po poudarkih Varuha pri odločanju dosledno upoštevati namen socialnih pravic, sodno prakso ter posebno varstvo, ki ga osebam z oviranostmi zagotavljajo ustava in mednarodne konvencije.
