Evropski diplomati so pričakovali, da bo po odhodu Viktorja Orbána sprejemanje sankcij proti Rusiji lažje. Šest tednov po predstavitvi 21. svežnja dogovora še vedno ni. Grčija ščiti ladjarski sektor, Avstrija banko Raiffeisen, druge članice pa so dosegle umik ukrepov zaradi rib, turizma in posameznih ruskih poslovnežev.
Po šestnajstih letih vodenja Madžarske je Viktor Orbán maja zapustil premierski položaj, v Bruslju pa so pričakovali, da bodo odslej sankcije proti Rusiji sprejemali hitreje. Orbán je namreč redno zadrževal ali razvodenil ukrepe proti Moskvi ter pomoč Ukrajini.
Toda skoraj šest tednov po tem, ko je Evropska komisija državam članicam predstavila predlog 21. svežnja sankcij, vseh 27 članic še vedno ni doseglo soglasja. Evropski diplomati so zaradi številnih izjem paket po poročanju Radia Svobodna Evropa že poimenovali “ementalec” – sir, poln lukenj.
Glavna ovira je trenutno Grčija, ki zahteva spremembo že dogovorjenih omejitev pri prevozu ruskega utekočinjenega zemeljskega plina. Atene opozarjajo, da bi prepoved najbolj prizadela evropske ladjarje, Rusija pa bi prevoz preprosto zaupala podjetjem iz Kitajske, Japonske ali drugih držav.
Grčija ščiti pomembnega ladjarja
EU namerava s 1. januarjem 2027 prepovedati uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina ter evropskim podjetjem omejiti opravljanje storitev za ruske terminale. Grčija nasprotuje predvsem prepovedi prevoza ruskega plina v tretje države.
V središču spora je grška ladjarska družba Dynagas, ki jo obvladuje milijarder George Prokopiou. Podjetje ima specializirane tankerje ledenega razreda, namenjene plovbi do ruskega arktičnega projekta Jamal LNG.
Dynagas trdi, da umik evropskih podjetij ne bi ustavil ruske trgovine, temveč bi specializirane ladje in znanje prenesel v roke neevropskih operaterjev. Podoben argument uporablja grška vlada.
“Sankcije morajo zmanjševati gospodarsko sposobnost Rusije, ne pa ustvarjati strateških koristi za druge na račun Evrope,” je za Reuters dejal neimenovani predstavnik grške vlade.
Večinski lastnik projekta Jamal LNG je ruski Novatek, francoski TotalEnergies pa ima v projektu 20-odstotni delež in dodatnih 19,4 odstotka v Novateku. Evropska unija je v prvi polovici leta 2026 kupila skoraj ves plin, proizveden v Jamalu.
Avstrija želi rešitev za Raiffeisen
Svoje zahteve je postavila tudi Avstrija. Dunaj želi nadomestilo za banko Raiffeisen Bank International, ki naj bi zaradi odločitev ruskih sodišč izgubila premoženje v vrednosti približno 2,5 milijarde evrov.
Avstrija je predlagala uporabo dela zamrznjenega ruskega premoženja. Druge članice temu nasprotujejo, saj se bojijo, da bi Moskvo spodbudile k novim zasegom premoženja evropskih podjetij, ki še poslujejo v Rusiji.
Nezadovoljstvo povzroča tudi dejstvo, da je Raiffeisen kljub vojni ostala dejavna na ruskem trgu, medtem ko so številne evropske vlade svoja podjetja pozvale k umiku.
Ruske ribe in vizumi za vojake izpadli iz svežnja
Prvotni predlog Komisije je vključeval prepoved uvoza nekaterih vrst ruskih rib, predvsem trske, vahnje in saja. Nemčija, Poljska in Portugalska so zahtevale izjeme, ker ruske ribe uporablja njihova živilska industrija, tudi pri proizvodnji ribjih palčk.
Predlog je bil po več krogih pogajanj tako oslabljen, da so ga na koncu v celoti umaknili.
Podobno se je zgodilo z estonskim predlogom, da bi ruskim vojakom in nekdanjim udeležencem vojne v Ukrajini samodejno prepovedali vstop v schengensko območje. Francija, Italija in Španija niso bile naklonjene dodatnemu omejevanju vizumov pred vrhuncem turistične sezone.
Članice so se zato dogovorile le, da bodo preučile spremembe schengenskega vizumskega zakonika, če bo mogoče zagotoviti soglasje.
Tudi Bolgarija je posegla v seznam sankcioniranih posameznikov. Po poročanju Radia Svobodna Evropa je nasprotovala uvrstitvi patriarha Kirila, nekdanjega prvega moža Lukoila Vagita Alekperova in milijarderja Iskandarja Mahmudova, katerega podjetja dobavljajo dele za sofijski metro.
Skoraj 90 novih ruskih bank na seznamu
Kljub številnim izjemam 21. sveženj ohranja pomemben finančni del. Po podatkih Reutersa naj bi zajel približno 215 posameznikov in pravnih oseb, med njimi 94 finančnih ustanov oziroma skoraj 90 bank.
Največje ruske banke so bile iz sistema SWIFT izključene že leta 2022, ruska podjetja pa so del plačil preusmerila prek manjših regionalnih bank in omrežij s kriptovalutami. Z novimi sankcijami želi EU od sodelovanja s temi ustanovami odvrniti predvsem podjetja in banke iz tretjih držav.
Evropsko obveščevalno poročilo, ki ga je pridobil Reuters, opozarja, da bi lahko dodatni pritisk sprožil “eksplozivno” bančno krizo v Rusiji. Moskva takšne ocene zavrača.
Odprt ostaja tudi dogovor o cenovni kapici za rusko nafto. Komisija jo želi za šest mesecev zamrzniti pri 44,10 dolarja za sod, saj bi se zaradi dražje nafte ob vojni z Iranom sicer zvišala in Moskvi prinesla več prihodkov.
Veleposlaniki članic so veljavnost sedanje kapice začasno podaljšali do 23. julija. Pogajanja se nadaljujejo, njihov izid pa bo pokazal, ali lahko EU po Orbánovem odhodu dejansko zaostri pritisk na Rusijo ali pa bodo skupno politiko še naprej krojili nacionalni gospodarski interesi
