Sedanja omejitev 44,10 dolarja za sod bo veljala do 23. julija. Brez začasnega ukrepa bi se lahko zvišala na okoli 58 dolarjev, kar bi Rusiji omogočilo večje prihodke od izvoza nafte.
Veleposlaniki držav članic EU v sredo niso dosegli dogovora o novem svežnju sankcij proti Rusiji. Kot začasno rešitev so se dogovorili, da sedanjo cenovno omejitev za rusko nafto ohranijo do 23. julija.
Po poročanju Euractiva, ki se sklicuje na štiri diplomate EU, so veleposlaniki opustili načrtovano znižanje praga, nad katerim evropska podjetja ruskim tankerjem ne smejo zagotavljati prevoza, zavarovanja in drugih storitev.
Evropska komisija je sprva predlagala, da bi sedanjo omejitev zamrznili za šest mesecev, temu pa so nasprotovale nekatere države z močnim ladijskim sektorjem, predvsem Grčija. Članice so zato sprejele le kratkotrajno podaljšanje.
Omejitev bi se lahko zvišala na 58 dolarjev
Sedanja zgornja meja znaša 44,10 dolarja za sod. EU jo je uvedla zato, da bi omejila ruske prihodke od nafte, ne da bi povsem ustavila dobavo na svetovne trge.
Po dinamičnem mehanizmu se omejitev vsakih šest mesecev prilagodi tako, da ostane 15 odstotkov pod povprečno tržno ceno ruske nafte. Trenutna višina 44,10 dolarja velja od 1. februarja, navaja Evropska komisija.
Brez političnega dogovora o zamrznitvi bi se omejitev zaradi višjih tržnih cen lahko zvišala na približno 58 dolarjev za sod. Takšen dvig bi ruskim izvoznicam omogočil prodajo dražje nafte ob nadaljnji uporabi evropskih ladijskih, zavarovalniških in finančnih storitev.
Uralska nafta, glavna ruska izvozna mešanica, se je večino meseca prodajala po približno 55 dolarjev za sod, v sredo pa je njena cena po ponovnem zaostrovanju vojne z Iranom poskočila na skoraj 66 dolarjev.
Grčija zahteva izjemo za Dynagas
Med glavnimi odprtimi vprašanji je grška zahteva po časovno neomejeni izjemi za ladjarsko podjetje Dynagas, specializirano za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina.
“Grčija želi odprto odstopanje za zaščito enega grškega podjetja,” je za Euractiv povedal eden od diplomatov EU.
Evropska komisija ima zdaj teden dni časa, da preuči morebitne posledice takšne izjeme in oceni, ali bi lahko koristila Rusiji. Do 23. julija naj bi članice poskusile doseči širši dogovor o svežnju sankcij in prihodnji višini cenovne omejitve.
Dogovor so veleposlaniki prvotno nameravali potrditi že v ponedeljek, pogajanja pa so se zaradi nasprotovanja nekaterih članic podaljšala še za dva dni.
Spora tudi zaradi Raiffeisna in ruskega LNG
Novi sveženj sankcij je bil že pred tem blokiran zaradi zahtev Avstrije in Grčije.
Avstrija želi dunajski banki Raiffeisen omogočiti dostop do sankcioniranih sredstev, s katerimi bi lahko nadomestila izgube zaradi glob, naloženih v Rusiji.
Grčija poleg tega nasprotuje načrtu za postopno opustitev prevoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina. Prav ti dve vprašanji ostajata med glavnimi ovirami za soglasje, ki je potrebno za sprejetje evropskih sankcij.
