Češka, Slovaška, Madžarska in Bolgarija ne želijo sodelovati pri novem financiranju Ukrajine

Operaterji SBU "Alfa" z dronom, ki uporablja puško M4, fotografija je simbolna) [Foto: Wikimedia Commons, Lycksele-Nord (licenca 4.0)]

Evropska komisija naj bi državam članicam v sredo predstavila predlog novega, 45 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, za katero bi jamčil skupni proračun Evropske unije. Češka, Slovaška, Madžarska in Bolgarija pri novem financiranju ne želijo sodelovati, nemški kancler Friedrich Merz pa je podporo prihodnjemu sedemletnemu proračunu EU povezal s prispevkom vseh 27 članic k pomoči Kijevu.

Predlog Evropske komisije še ni uradno predstavljen. Po poročanju Financial Timesa, ki se sklicuje na štiri osebe, seznanjene z načrtom, naj bi Komisija novo posojilo državam članicam predstavila v sredo. Denar bi si EU izposodila na kapitalskih trgih, za odplačevanje pa bi jamčil skupni evropski proračun.

Ukrajina naj bi se leta 2027 soočila z dodatnim finančnim primanjkljajem v višini približno 70 milijard evrov. Evropska unija naj bi prevzela približno dve tretjini tega zneska oziroma okoli 45 milijard evrov, k dodatni pomoči pa želi spodbuditi tudi druge zahodne zaveznice.

Novo posojilo poleg že dogovorjenih 90 milijard

Predlaganih 45 milijard evrov ne gre zamenjevati z že potrjenim evropskim posojilom Ukrajini v višini 90 milijard evrov za leti 2026 in 2027.

Voditelji EU so se o obstoječem posojilu dogovorili decembra lani, Svet EU pa je aprila potrdil njegovo izvedbo. Sredstva so namenjena financiranju najnujnejših proračunskih in obrambnih potreb Ukrajine. Do konca oktobra je bilo iz tega mehanizma izplačanih 19,8 milijarde evrov, od tega 15,8 milijarde za obrambna naročila, 3,2 milijarde za makrofinančno pomoč in 800 milijonov prek instrumenta za Ukrajino.

Obstoječe posojilo je bilo razdeljeno na dve polovici. Prvih 45 milijard evrov je bilo namenjenih za leto 2026, preostalih 45 milijard pa za leto 2027. Evropska komisija je razdelitev druge polovice uradno predlagala konec oktobra.

Zaradi večjega obsega vojne škode, nadaljevanja ruskih napadov in višjih ukrajinskih obrambnih potreb naj bi se zdaj za leto 2027 pojavila še dodatna vrzel v višini približno 70 milijard evrov. Novo posojilo bi bilo torej dodatno k že dogovorjenemu svežnju.

Štiri države ne želijo prevzeti novih obveznosti

Češka, Slovaška in Madžarska niso sodelovale že pri obstoječem posojilu v višini 90 milijard evrov. Evropski svet je decembra sklenil, da uporaba proračuna EU kot jamstva ne bo vplivala na njihove finančne obveznosti.

Preostalih 24 držav članic je zato med seboj razdelilo stroške obresti, ki naj bi znašali približno tri milijarde evrov na leto. Delež posamezne države je odvisen od velikosti njenega gospodarstva.

Češki, Slovaški in Madžarski se je pri nasprotovanju sodelovanju v novem finančnem svežnju pridružila še Bolgarija. Bolgarska stran naj bi sporočila, da nima denarja za novo posojilo, pomoči Ukrajini pa ne namerava blokirati.

Za novo posojilo bi bilo potrebno soglasje vseh 27 članic. Komisija bi sicer lahko ponovno poskušala oblikovati mehanizem okrepljenega sodelovanja, v katerem bi sodelovale samo pripravljene države, toda Nemčija takšni ponovni izključitvi posameznih članic nasprotuje.

Berlin želi, da se stroški tokrat porazdelijo med vse članice EU. Nemčija je največja neto plačnica v evropski proračun in hkrati največja evropska dvostranska donatorica Ukrajine.

Merz podporo evropskemu proračunu postavil pod vprašaj

Nemški kancler Friedrich Merz je predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi poslal pismo, v katerem je zahteval skupno zavezo vseh članic za nadaljnje financiranje Ukrajine.

Po njegovem stališču morajo članice brez izjem pravično prispevati k zaprtju ukrajinske finančne vrzeli. Merz želi tudi, da bi prihodnji evropski proračun vseboval dolgoročno rešitev za financiranje Ukrajine po letu 2028, vključno s stroški obresti za že najeta posojila.

Nemški kancler je soglasje Berlina k večletnemu finančnemu okviru EU za obdobje 2028–2034 pogojeval z dogovorom vseh članic o financiranju Ukrajine. Ker mora biti sedemletni proračun EU sprejet soglasno, ga lahko Nemčija blokira.

Povezovanje obeh odločitev povečuje pritisk na države, ki evropsko pomoč Ukrajini zavračajo, hkrati pa so neto prejemnice evropskih sredstev. Če dogovora o novem posojilu ne bo, bi lahko bile ogrožene tudi širše proračunske odločitve, ki zajemajo kohezijsko politiko, kmetijstvo, raziskave, infrastrukturo in druge skupne evropske programe.

Merzova poteza pa je tvegana tudi za Nemčijo. Vsaka članica ima pri sprejemanju večletnega finančnega okvira pravico veta, zato lahko države, na katere pritiska Berlin, prav tako preprečijo sprejetje proračuna.

Babiš zavrača povezovanje obeh odločitev

Češki premier Andrej Babiš je v pismu predsedniku Evropskega sveta Costi poudaril, da Ukrajina potrebuje predvidljivo in dolgoročno vzdržno podporo, ta pa mora biti povezana z verodostojno strategijo za končanje vojne.

Ob tem je zavrnil zahtevo, da bi članice sprejetje prihodnjega evropskega proračuna pogojevale z dogovorom o dodatnem financiranju Kijeva.

“Dogovor o prihodnjem financiranju Ukrajine ne sme biti pogoj za sprejetje naslednjega večletnega finančnega okvira,” je zapisal Babiš. Dodal je, da mora Unija ohraniti sposobnost določanja in financiranja svojih dolgoročnih politik ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov.

Babiš je obenem opozoril, da bi morala finančna odgovornost EU spremljati tudi ustrezna politična vloga pri pogajanjih o koncu vojne. Po njegovih besedah Evropa ne sme ostati zgolj plačnica posledic konflikta, temveč mora sodelovati pri oblikovanju mirovnega dogovora.

Slovaški premier Robert Fico je Merzovo pogojevanje označil za izsiljevanje. Pomisleke imajo tudi nekatere države, ki sicer odločno podpirajo Ukrajino. Bojijo se, da bi neposredno povezovanje pomoči Kijevu z denarjem iz skupnega proračuna še dodatno zaostrilo že tako zahtevna pogajanja med neto plačnicami in prejemnicami evropskih sredstev.

Odločitev naj bi padla do konca leta

Voditelji EU bodo o novem financiranju Ukrajine in prihodnjem večletnem proračunu razpravljali na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. novembra v Bruslju. Na začasnem dnevnem redu sta obe vprašanji navedeni ločeno, toda po Merzovem pismu sta politično tesno povezani.

Cilj evropskih institucij je, da bi dogovor o financiranju Ukrajine za leto 2027 dosegli še pred koncem leta. Kijev namreč potrebuje predvidljiv dotok denarja za delovanje države, izplačevanje plač in pokojnin ter financiranje obrambe.

Spor tako ni več omejen le na vprašanje, koliko denarja bo dobila Ukrajina. Postal je tudi spor o tem, ali lahko posamezne članice zavrnejo sodelovanje pri skupnem posojilu, hkrati pa še naprej prejemajo sredstva iz proračuna EU – ter ali sme Nemčija financiranje Kijeva uporabiti kot pogoj za sprejetje celotnega sedemletnega finančnega okvira.