Citroën BX GTi letos praznuje 40 let. Športna različica nenavadno oblikovane francoske limuzine je leta 1986 združila 125-konjski motor, maso le 1.025 kilogramov in značilno hidropnevmatsko vzmetenje. Že leto pozneje je sledila še različica s 160 KM, ki je do 100 kilometrov na uro pospešila v 7,9 sekunde.
Zgodba modela BX se je začela oktobra 1982, ko ga je Citroën predstavil na pariškem avtomobilskem salonu. Avtomobil je oblikovala italijanska oblikovalska hiša Bertone pod vodstvom Marcella Gandinija, ki je sodeloval tudi pri nastanku nekaterih najbolj znanih športnih avtomobilov svojega obdobja.
Oglata karoserija, izrazito odrezane linije in velika steklena površina so BX hitro ločili od bolj zadržanih tekmecev. Model je postal ena največjih Citroënovih prodajnih uspešnic, saj so do zaključka proizvodnje leta 1994 izdelali več kot 2,3 milijona primerkov.
Po prenovi julija 1986 je ponudbo dopolnil BX GTi, ki je nasledil različici BX 19 GT in BX Sport.
Športni avtomobil, ki je ostal uporaben za družino
Razvoj BX GTi je vodil oblikovalec Carl Olsen, ki je sodeloval tudi pri modelih AX in prenovljenem CX. Cilj ni bil izdelati neudobnega dirkalnika za vsakdanjo cesto, temveč avtomobil, ki bi zmogljivosti združil s prostornostjo in udobjem družinske limuzine.
Karoserija je dobila širše blatnike, večja odbijača v barvi vozila, zadnji spojler in sprednji meglenki. Majhni napisi GTi na zadnjih stebričkih in prtljažnih vratih so bili eden redkih znakov, da ne gre za običajni BX.
Karoserijo so v celoti pocinkali, da bi zmanjšali nevarnost korozije, kar v osemdesetih letih še ni bilo samoumevno. Avtomobil je v dolžino meril 4,24 metra.
Pod pokrovom je bil 1,9-litrski štirivaljni bencinski motor z osmimi ventili in elektronskim vbrizgom goriva. Razvil je 125 KM in 175 Nm navora.
Številke se po današnjih merilih ne zdijo posebej visoke, vendar je BX GTi tehtal le 1.025 kilogramov. Razmerje med maso in močjo je znašalo 8,2 kilograma na konjsko moč, kar je bilo boljše od rezultata večine primerljivih tekmecev.
Največja hitrost se je približala 200 kilometrom na uro, kilometer z mesta pa je avtomobil prevozil v 30,5 sekunde.
Hidropnevmatsko vzmetenje je ostalo
Medtem ko so številni športni avtomobili udobje žrtvovali zaradi čvrstejšega podvozja, je BX GTi ohranil Citroënovo hidropnevmatsko vzmetenje. To je bilo nastavljeno nekoliko trše kot pri običajnih različicah, vendar je še vedno učinkovito blažilo neravnine.
Avtomobil je imel kolutne zavore na vseh štirih kolesih, servo volan in možnost protiblokirnega zavornega sistema ABS.
Tudi notranjost je bila za svoje obdobje dobro opremljena. Serijsko je ponujala po višini nastavljive sedeže iz velurja, električno nastavljivo desno ogledalo, centralno zaklepanje in posebno instrumentno ploščo s šestimi merilniki.
Med dodatno opremo so bili usnjeni sedeži, električno pomična streha, potovalni računalnik, klimatska naprava, aluminijasta platišča in zmogljivejši zvočni sistem.
Različica s 16 ventili je dosegla 218 kilometrov na uro
Največji tehnološki preskok je sledil pri modelnem letu 1988. Citroën je predstavil BX GTi 16 Valve z novim 1,9-litrskim motorjem XU9J4, ki je razvil 160 KM pri 6.500 vrtljajih na minuto.
Po navedbah Citroënovega uradnega medijskega središča je šlo za prvi množično izdelovani francoski avtomobil z večventilskim motorjem.
BX GTi 16 Valve je do 100 kilometrov na uro pospešil v 7,9 sekunde in dosegel največ 218 kilometrov na uro. ABS je bil v tej različici del serijske opreme.
Zunanjost so zaznamovali dodatni pragovi, aluminijasta platišča, športne Michelinove pnevmatike in spremenjeni odbijači. V notranjosti so bili črno oblazinjenje, sedeži z izrazitejšo bočno oporo in trikraki športni volan.
Na voljo je bil tudi štirikolesni pogon
Leta 1989 je Citroën predstavil še BX GTi 4×4 s stalnim pogonom na vsa štiri kolesa. Sistem je navor razporejal v razmerju 53 odstotkov na sprednjo in 47 odstotkov na zadnjo os.
Voznik je lahko z električnim stikalom zaklenil sredinski diferencial, kar je avtomobilu pomagalo pri speljevanju na zahtevnejših in spolzkih podlagah.
Ponudbo so v naslednjih letih postopoma prilagajali uporabi neosvinčenega goriva in strožjim okoljskim pravilom. Klimatska naprava je leta 1992 postala serijska, leto pozneje pa je uvedba katalizatorja zaznamovala konec športne različice.
Citroën BX GTi je iz ponudbe izginil julija 1993, vendar je zaradi nenavadnega oblikovanja, lahke konstrukcije in kombinacije hitrosti z značilnim Citroënovim udobjem pozneje postal cenjen avtomobilski klasik. Uradna jubilejna objava vključuje tudi več fotografij, ki jih je mogoče uporabiti s podpisom: Citroën BX GTi [Foto: Citroën/Stellantis].
