- julij je skrajni zakonski rok za izplačilo regresa za letni dopust. Delodajalci morajo zaposlenim, ki so upravičeni do celotnega letnega dopusta, letos izplačati najmanj 1.481,88 evra regresa, opozarja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Dodajajo, da neizplačilo pomeni prekršek, za katerega so predpisane visoke globe, lahko pa ima tudi druge posledice za delodajalce.
Na inšpektoratu poudarjajo, da je izplačilo regresa zakonska obveznost delodajalca in pomemben del uresničevanja pravice do letnega dopusta.
“Izplačilo regresa za letni dopust je zakonska obveznost delodajalca, hkrati pa je tudi ključen dejavnik pri zagotavljanju počitka in obnavljanja psihofizičnih sposobnosti delavcev,” so poudarili.
Regres mora znašati najmanj minimalno plačo
Delodajalec mora delavcu, ki je zaposlen vse koledarsko leto in ima pravico do celotnega letnega dopusta, izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Ta v letu 2026 znaša 1.481,88 evra.
Če delavec ni zaposlen vse leto, mu pripada sorazmerni del regresa. Do regresa so upravičeni tudi delavci, zaposleni za krajši delovni čas, pri čemer se višina izplačila sorazmerno prilagodi delovnemu času, določenemu v pogodbi o zaposlitvi.
Izjema velja le ob nelikvidnosti
Regres je mogoče izplačati tudi po 1. juliju, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji.
“Regres za letni dopust lahko delodajalec izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Takšna izjema velja, če delodajalca pesti nelikvidnost, vendar še to le, če delodajalcu to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti,” so pojasnili na inšpektoratu.
Inšpektorat letos izvaja poostrene nadzore
Na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo poudarjajo, da izplačilu regresa že vrsto let namenjajo posebno pozornost. Tudi letos na področju plačila za delo izvajajo poostrene nadzore v okviru dveh usmerjenih akcij, ki zajemata nadzor nad izvajanjem določb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o minimalni plači ter predpisov, povezanih z regresom za letni dopust.
Za kršitelje visoke globe in druge posledice
Neizplačilo regresa predstavlja prekršek, za katerega so predpisane visoke denarne kazni.
Delodajalcem grozi globa od 3.000 do 20.000 evrov. Za manjše delodajalce, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev, znaša globa od 1.500 do 8.000 evrov, odgovornim osebam pravnih oseb ter odgovornim osebam v državnih organih ali lokalnih skupnostih pa od 450 do 2.000 evrov.
Na inšpektoratu opozarjajo še, da ima lahko neizplačilo regresa tudi druge posledice.
“Neizplačilo regresa za letni dopust lahko za delodajalca pomeni tudi negativne posledice pri uveljavljanju drugih pravic,” so navedli. Med drugim lahko delodajalec izgubi možnost zaposlovanja tujcev, sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali se sooči z omejitvami pri ustanavljanju družb.
Ob tem pozivajo delodajalce, naj svoje obveznosti izpolnjujejo pravočasno in s tem prispevajo k spoštovanju pravic zaposlenih ter boljšim delovnim pogojem.
