Predlogu zakona o specializiranih organih odločno nasprotujejo. Opozarjajo na ustavnopravne pomisleke, slabljenje samostojnosti tožilcev in večji vpliv politike na kadrovanje.
Državnotožilski svet ostro nasprotuje predlogu zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. (StKOK) Po njegovi oceni ne gre zgolj za novo organizacijo kazenskega pregona, temveč za poseg izvršilne oblasti v samostojnost državnih tožilcev.
V izjavi za javnost je svet sicer podprl prizadevanja za uspešnejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, a ob tem zahteval širšo in javno strokovno razpravo. Reforma se po njegovem prepričanju ne bi smela sprejemati po hitrem ali nujnem postopku in za zaprtimi vrati.
“Nepremišljene spremembe zakonodaje lahko, poleg tega, da zgrešijo cilj, ki ga zasledujejo, vodijo tudi v neracionalno rabo že tako zelo omejenih resursov v celotnem sistemu kazenskega pravosodja,” so opozorili.
Opozarjajo na ustavnopravno spornost
Državnotožilski svet predlogu odločno nasprotuje, ker naj bi krnil načelo samostojnosti državnih tožilcev pri opravljanju njihove temeljne naloge – kazenskega pregona.
“Izvršilna veja oblasti želi ustanoviti nov privilegiran organ, to je Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, pri čemer briše ustavne meje in pravila, ki veljajo za funkcije odkrivanja, pregona in sojenja,” so zapisali.
Delitev teh funkcij je po njihovi oceni nujna za zagotavljanje poštenega postopka, pravnosti in pravičnosti. Predlog naj bi slabil izključno pristojnost državnih tožilcev za izvajanje kazenskega pregona, ki je njihova ustavna naloga.
Večji vpliv ministra na kadrovske odločitve
V svetu nasprotujejo tudi določbam, ki naj bi slabile položaj Državnotožilskega sveta kot najvišjega organa državnotožilske samouprave in glavnega branika samostojnosti državnih tožilcev.
Predlog naj bi odpravil zavezujočo naravo mnenja, ki ga svet oblikuje v razpisnih postopkih za prosta državnotožilska mesta, hkrati pa povečal vpliv ministra na kadrovske odločitve.
“Odvzem zavezujoče narave mnenju, ki ga Državnotožilski svet oblikuje v razpisnih postopkih prostih državnotožilskih mest, s hkratnim večanjem vpliva politike oziroma ministra na kadrovske odločitve hudo posega v samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev,” so poudarili.
Po njihovem prepričanju je sprememba v očitnem nasprotju z načelom samostojnosti in neodvisnosti tožilcev, kot izhaja iz odločitev ustavnega sodišča. Sklicevali so se tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kövesi proti Romuniji, v kateri je sodišče poudarilo pomen neodvisnosti državnih tožilcev za ohranitev neodvisnosti sodstva.
Opozorili so še, da se predlagana sprememba ne bi nanašala le na kadrovanje v novem specializiranem tožilstvu, ampak na razpise za prosta mesta na vseh državnih tožilstvih.
“Ne gre za nov način organiziranja pregona”
Državnotožilski svet je v sklepnem delu izjave zavrnil razlago, da predlog prinaša zgolj drugačno organizacijo kazenskega pregona.
“Ne gre namreč za nov način organiziranja kazenskega pregona, temveč se izvršilna veja oblasti želi polastiti funkcije kazenskega pregona ter oslabiti načelo samostojnosti državnih tožilcev,” so zapisali.
Po njihovih navedbah je bil na to že opozorjen tudi evropski komisar za demokracijo, pravosodje, vladavino prava in varstvo potrošnikov Michael McGrath. Srečanje z Vrhovnim državnim tožilstvom, Državnotožilskim svetom in Komisijo za preprečevanje korupcije je potekalo 18. junija.
