Pri odločanju o socialnih prejemkih se bodo dosedanji podatki o vrednosti nepremičnin uporabljali do 1. februarja 2028. S tem naj bi preprečili, da bi družine, starejši in invalidi izgubili pravice zgolj zaradi višjih administrativno ocenjenih vrednosti svojega premoženja.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero je do 1. februarja 2028 podaljšal uporabo dosedanjih podatkov o vrednosti nepremičnin pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev.
Novela ne prinaša novih socialnih pravic ali obveznosti, temveč ohranja sedanji način upoštevanja nepremičninskega premoženja. Po navedbah Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve zakon prav tako ne bo imel finančnih posledic za državni proračun.
“Sprejeta novela je pomembna predvsem zato, ker preprečuje, da bi višje posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo rast cen na nepremičninskem trgu, povzročile zmanjšanje ali izgubo socialnih pravic ljudem, katerih dejanski materialni položaj se ni spremenil,” so pojasnili na ministrstvu.
Višja vrednost nepremičnine ne pomeni nujno boljšega položaja
Nove posplošene vrednosti nepremičnin odražajo rast cen na nepremičninskem trgu. To pomeni, da je lahko nepremičnina posameznika ali družine na papirju vredna precej več kot pred leti, čeprav se njihovi prihodki, prihranki in dejanska sposobnost pokrivanja življenjskih stroškov niso izboljšali.
Če bi se nove vrednosti brez prilagoditve premoženjskih cenzusov začele uporabljati pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, bi bile lahko nekatere skupine obravnavane kot premožnejše. Posledica bi bilo znižanje ali prenehanje socialnih prejemkov.
“Brez ustreznih sprememb zakonodaje in prilagoditve premoženjskih cenzusov bi bile številne družine, starejši in invalidi obravnavani manj ugodno zgolj zaradi administrativno višje ocenjene vrednosti njihovega premoženja,” opozarjajo na ministrstvu.
Podaljšanje uporabe dosedanjih vrednosti tako pomeni predvsem začasno zaščito upravičencev pred posledicami sprememb na nepremičninskem trgu, ki niso povezane z dejanskim izboljšanjem njihovega socialnega položaja.
Prizadetih bi bilo več kot 30.000 družin
Analize, ki jih navaja ministrstvo, kažejo, da bi bile brez sprejetja novele posledice razmeroma obsežne. Približno 3000 gospodinjstev bi lahko izgubilo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek.
Več kot 30.000 družin bi prejelo nižje letne pravice iz javnih sredstev. Znižanje ali izguba pravic bi tako prizadela skoraj 14 odstotkov vseh družin, čeprav se njihov dejanski socialni položaj ne bi spremenil.
“To bi pomenilo, da bi skoraj 14 odstotkov vseh družin utrpelo zmanjšanje ali izgubo pravic, čeprav se njihov dejanski socialni položaj ni spremenil,” so poudarili.
Novela po oceni ministrstva zagotavlja pravno varnost upravičencev in centrom za socialno delo omogoča nemoteno odločanje. Obenem naj bi varovala skupine, ki bi jih administrativno povečanje vrednosti nepremičninskega premoženja najbolj prizadelo.
“S sprejeto novelo se zagotavljata pravna varnost upravičencev in nemoteno odločanje centrov za socialno delo, hkrati pa se varujejo socialno najbolj ranljive skupine prebivalstva,” so navedli na ministrstvu.
Do konca leta akcijski načrt
Podaljšanje uporabe dosedanjih podatkov je začasna rešitev. Ministrstvo je že začelo pripravljati spremembe, ki bodo omogočile uporabo novih podatkov iz evidence vrednotenja, ne da bi zaradi tega neupravičeno posegli v socialne pravice.
Do konca leta 2026 namerava pripraviti akcijski načrt za začetek uporabe podatkov iz evidence vrednotenja pri ugotavljanju materialnega položaja prosilcev za pravice iz javnih sredstev in socialnovarstvene prejemke.
“Na podlagi akcijskega načrta bomo pripravili zakonske spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih ter vsebinske in tehnične prilagoditve oziroma nadgradnje informacijskega sistema,” so napovedali.
Pripravljene bodo morale biti tudi ustrezne prilagoditve premoženjskih cenzusov in informacijskih rešitev, ki jih pri odločanju uporabljajo centri za socialno delo.
Ministrstvo namerava vse potrebno urediti najpozneje do konca januarja 2028, tik pred iztekom podaljšanega obdobja.
“Najkasneje do konca januarja 2028 bo urejeno vse potrebno, da zamiki pri izvajanju teh določb v prihodnje ne bodo več potrebni,” so sklenili.
