Državni zbor je na izredni seji potrdil mandate štirim nadomestnim poslancem, ki so v poslanskih klopeh zamenjali novoimenovane ministre vlade Janeza Janše. Poslanci so zatem sprejeli tudi novelo zakona o državni upravi, ki formalno zaključuje reorganizacijo ministrstev in prerazporeditev pristojnosti med posameznimi resorji.
Za potrditev mandatov nadomestnih poslancev je glasovalo 82 poslancev, proti ni bil nihče. Poslanko SDS Suzano Lep Šimenko, ki je prevzela vodenje ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, je nadomestil Luka Simonič. Namesto novega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca je v DZ prišel Andrej Černigoj, ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja je zamenjal Janez Beja, novega ministra za zdravje Tadeja Ostrca pa Dejan Zakrajšek.
Simonič je predsednik Slovenske demokratske mladine, Černigoj je podjetnik in podžupan občine Ilirska Bistrica, Beja kmet iz okolice Litije, Zakrajšek pa podžupan občine Velike Lašče.
Ob nastopu funkcije je Simonič izpostavil stanovanjsko problematiko mladih, Zakrajšek potrebo po spoštljivem političnem dialogu, Beja pa podporo slovenskemu kmetijstvu in ohranjanju podeželja.
DZ se je seznanil tudi s prenehanjem poslanske funkcije poslank Demokratov Tee Košir in Barbare Levstik Šega, ki sta postali državni sekretarki. Teo Košir bo po volilnem izidu nasledila Elena Zavadlav Ušaj, Barbaro Levstik Šega pa predvidoma Ana Cajhen.
Novela o državni upravi sprejeta s 49 glasovi
Poslanci so nato s 49 glasovi za in šestimi proti sprejeli novelo zakona o državni upravi. Za zakon so glasovale koalicijske stranke, Resnica in poslanca narodnosti, proti pa poslanska skupina Levica in Vesna ter poslanec SD Darko Ratajc. Večina poslancev SD in poslanci Svobode so bili vzdržani.
Novela usklajuje organizacijo državne uprave s spremembami, ki jih je DZ potrdil maja ob oblikovanju nove vlade. Določa nova poimenovanja ministrstev, njihova delovna področja in razporeditev pristojnosti med posameznimi resorji.
Po besedah državnega sekretarja Franca Kanglerja novela vladi omogoča tudi, da z uredbo določa sedeže ministrstev in njihovih organizacijskih enot. Na petih ministrstvih se povečuje največje dovoljeno število državnih sekretarjev na tri, služba za obnovo po poplavah in plazovih pa se iz vladnega urada seli na ministrstvo za okolje in prostor.
V koaliciji poudarjajo, da bo reorganizacija prinesla jasnejšo razmejitev pristojnosti, učinkovitejše delovanje uprave ter boljšo izrabo kadrovskih, organizacijskih in finančnih virov. Poslanec SDS Andrej Kosi je ocenil, da bo nova ureditev prispevala k racionalizaciji delovanja države.
Srečko Ocvirk iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je poudaril, da se kljub povečanju števila državnih sekretarjev na posameznih ministrstvih skupno število političnih funkcionarjev zmanjšuje zaradi manjšega števila ministrstev. Kot pomembno je izpostavil tudi možnost selitve nekaterih ministrstev in vladnih služb iz Ljubljane v druge dele države.
Opozicija zadržana, Levica in Vesna proti
V SD in Svobodi reorganizaciji niso nasprotovali, so pa opozorili na več odprtih vprašanj.
Poslanec SD Luka Goršek je opozoril, da združitev področij gospodarstva in dela ne sme pripeljati do prevlade gospodarskih interesov nad zaščito delavskih pravic.
Jana Jerman iz Svobode je izrazila pričakovanje, da prenos službe za obnovo po poplavah na ministrstvo za okolje in prostor ne bo oslabil dosedanjega modela obnove. Ob tem je ocenila, da je ob povečanju števila državnih sekretarjev težko govoriti o izraziti racionalizaciji državne uprave.
Najostrejše kritike so prišle iz poslanske skupine Levica in Vesna. Poslanka Tina Brecelj je med drugim kritizirala združitev področij dela in gospodarstva ter ukinitev ministrstva za solidarno prihodnost. Po njeni oceni reorganizacija kaže, da stanovanjska politika in dolgotrajna oskrba ne bosta več med osrednjimi političnimi prioritetami vlade.
Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo koalicije, po katerem policija zaradi izogibanja dodatnim stroškom ohranja dosedanji naziv ministrstva za notranje zadeve v svojih oznakah in simbolih.
Zelena luč tudi za spremembe volilne zakonodaje in sindikalnih članarin
V nadaljevanju seje je DZ s 49 glasovi za in 37 proti podprl odločitev, da se predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah obravnava po skrajšanem postopku.
Predlog predvideva ukinitev volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah ter volitvah v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Trenutno lahko na lokalnih volitvah glasujejo tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.
S 48 glasovi za in 37 proti je DZ potrdil tudi skrajšani postopek za obravnavo sprememb zakona o delovnih razmerjih. Predlagatelji želijo odpraviti sedanjo ureditev, po kateri delodajalci zaposlenim od plače odtegujejo sindikalno članarino in jo nakazujejo sindikatom.
V opoziciji so postopku nasprotovali. V Levici in Vesni opozarjajo, da gre za poseg v ustaljeno prakso ter da bi morale spremembe na področju delovnih razmerij nastajati v okviru socialnega dialoga.
