El Niño v tropskem Tihem oceanu je po enem od uporabljenih meril dosegel rekordno temperaturno odstopanje 3,05 stopinje Celzija in tako že nekaj mesecev pred pričakovanim vrhuncem presegel rekord iz leta 2015. Podnebni modeli kažejo, da bi se pojav lahko do novembra ali decembra še občutno okrepil, znanstveniki pa opozarjajo na večje tveganje vročinskih valov, suš, poplav in motenj v pridelavi hrane.
Najnovejši podatki kažejo, da je bilo temperaturno odstopanje v osrednjem delu tropskega Pacifika za 0,03 stopinje višje od prejšnjega rekorda, ki so ga izmerili konec novembra 2015. Sedanja vrednost je izračunana glede na povprečje med letoma 1991 in 2020, poroča britanski Guardian.
Pri kazalniku, ki upošteva drseče 30-letno povprečje in s tem deloma izloča vpliv dolgoročnega segrevanja planeta, letošnji El Niño rekordni vrednosti iz leta 2015 zaostaja le še za približno stotinko stopinje. Meritve temeljijo na podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).
Modeli napovedujejo nadaljnjo krepitev
Klimatolog Zeke Hausfather je za Carbon Brief analiziral napovedi 14 podnebnih modelov. Njihovo povprečje kaže, da bi lahko temperaturno odstopanje novembra in decembra doseglo približno štiri stopinje Celzija.
Hausfather je takšno napoved označil za “osupljivo”, nekateri drugi strokovnjaki pa govorijo celo o El Niñu “na ravni Godzille”. Za El Niño velja odstopanje temperature površine morja za najmanj 0,5 stopinje Celzija, vrednosti nad dvema stopinjama pa pomenijo zelo močan oziroma tako imenovani super El Niño.
Podatki, pridobljeni iz koral, drevesnih letnic in zgodovinskih zapisov, po Hausfatherjevih besedah nakazujejo, da bi lahko šlo za najmočnejši El Niño v najmanj tisoč letih. Gre sicer za znanstveno oceno na podlagi posrednih dokazov, saj neposredne in primerljive meritve ne segajo tako daleč v preteklost.
Na Portal24.si smo pred dnevi že poročali, da bi lahko El Niño podrl zgodovinski rekord in vplival tudi na zimo 2026/2027. Dolgoročne napovedi za Slovenijo ostajajo negotove, saj El Niño na vreme v Evropi vpliva manj neposredno kot v tropskih predelih, Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji.
Suše, poplave in nevarnost pomanjkanja hrane
El Niño nastane, ko se površinske vode v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana izrazito segrejejo. S tem se spremenijo zračni tokovi in porazdelitev padavin po velikem delu sveta.
V Indoneziji vroče in suho vreme že povečuje nevarnost gozdnih požarov, Indija pa je prejela manj ključnih monsunskih padavin. Suša prizadene tudi dele Srednje Amerike in Karibov, medtem ko lahko druge regije doživijo močnejše padavine in poplave.
Svetovni program za hrano (WFP) ocenjuje, da bi lahko posledice El Niña do konca leta 2027 v akutno prehransko negotovost potisnile dodatnih 49 milijonov ljudi. Največje tveganje je v državah, ki jih že prizadevajo revščina, konflikti in ponavljajoče se vremenske ujme.
Profesorica Friederike Otto z londonskega Imperial Collegea je opozorila, da El Niño pomeni veliko prerazporeditev energije v podnebnem sistemu. “El Niño prihaja in odhaja, vendar se zaradi nadaljnjega segrevanja pojavlja na vse toplejšem izhodišču, zato se skupnosti vse težje spopadajo z njegovimi posledicami,” je poudarila.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) pričakuje nadaljnjo krepitev pojava do konca leta. Zaradi njegovega vpliva na svetovne temperature bi lahko leto 2027 postalo najtoplejše leto v zgodovini meritev.
