ZDA, Danska in Grenlandija bodo danes ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku podpisale varnostni sporazum, ki bo omogočil občutno širitev ameriške vojaške navzočnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku. ZDA bodo poleg obstoječega oporišča Pituffik vzpostavile še vojaški lokaciji v Narsarsuaqu in Mestersvigu.
Ameriški predsednik Donald Trump se bo ob podpisu sestal z dansko premierko Mette Frederiksen in predsednikom grenlandske vlade Jensom-Frederikom Nielsenom. Podpis je napovedan za 10.30 po krajevnem času oziroma 16.30 po srednjeevropskem času.
Besedilo sporazuma pred podpisom še ni bilo objavljeno. Reuters ob sklicevanju na tri vire, seznanjene z dogovorom, poroča, da ta predvideva vzpostavitev dveh ameriških vojaških lokacij. Podrobnosti naj bi bile dokončno potrjene šele ob podpisu.
Vrnitev v oporišče iz časa hladne vojne
Prvo oporišče bo v Narsarsuaqu na jugu Grenlandije, kjer so imele ZDA med drugo svetovno vojno in v prvih letih hladne vojne vojaško bazo Bluie West One. Američani so jo zaprli v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Drugo oporišče bodo vzpostavili v Mestersvigu na vzhodni obali Grenlandije. Tamkajšnje objekte zdaj uporablja patrulja Sirius, posebna danska vojaška enota, ki na odročnem arktičnem območju patruljira tudi s pasjimi vpregami.
ZDA imajo na Grenlandiji trenutno vesoljsko oporišče Pituffik, kjer je nameščenih približno 150 pripadnikov. Med hladno vojno je bila ameriška navzočnost precej obsežnejša, saj so ZDA na otoku upravljale 17 vojaških objektov, na katerih je bilo več kot 10.000 ljudi.
Varnost Arktike pod okriljem Nata
Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da bo sporazum varnost Arktike postavil pod skupni nadzor zveze Nato, namesto da bi zanjo skrbela le Washington in København.
Danska in Grenlandija zagotavljata, da dogovor spoštuje suverenost danskega kraljestva in pravico Grenlandcev do samoodločbe. Trump je medtem dejal, da sporazum ZDA zagotavlja “trajen nadzor nad varnostjo in vsemi drugimi potrebami na Grenlandiji”.
“Dogovor je koristen z grenlandskega, ameriškega in evropskega vidika ter za celotno dansko kraljestvo, saj gre za vprašanje varnostne politike,” je pred podpisom v New Yorku dejala Frederiksen.
Za zdaj še ni jasno, ali bo sporazum spremenil obrambno pogodbo iz leta 1951, ki predstavlja pravno podlago za ameriško vojaško navzočnost na Grenlandiji, ali pa bo vzpostavil nov varnostni okvir.
Grenlandija leži med Arktiko in Severno Ameriko ter ima zaradi svoje lege, pomorskih poti in bogatih zalog surovin vse večji geopolitični pomen. Novi sporazum bo pomenil največjo širitev ameriške vojaške infrastrukture na otoku po koncu hladne vojne.
