Cena zlata je ob koncu tedna zdrsnila na približno 4.140 dolarjev za unčo in v petih trgovalnih dneh izgubila okoli 3,4 odstotka. Plemenita kovina ostaja na zgodovinsko visokih ravneh, vendar jo trenutno obremenjujejo predvsem močnejši dolar, visoki donosi ameriških obveznic in manjša pričakovanja o znižanju obrestnih mer.
Zlato je petkovo trgovanje končalo približno 0,9 odstotka nižje, pri 4.140 dolarjih za unčo. Ameriške terminske pogodbe so se pocenile za odstotek, na 4.162 dolarjev. To je bil že drugi zaporedni teden padanja cen.
Močan dolar in visoki donosi pritiskajo na zlato
Glavni pritisk predstavlja rast donosov ameriških državnih obveznic. Donosi 10- in 30-letnih obveznic so se povzpeli na najvišje ravni po letu 2002, zaradi česar postajajo za vlagatelje privlačnejše od zlata, ki ne prinaša obresti.
Hkrati se je okrepil ameriški dolar. Ker je zlato na svetovnih trgih večinoma izraženo v dolarjih, močnejša ameriška valuta nakup plemenite kovine podraži za vlagatelje iz drugih držav in praviloma zmanjša povpraševanje.
Presenetljivo skromna rast zaposlenosti v ZDA je sicer najprej sprožila več kot enoodstotni skok cene zlata. Ameriško gospodarstvo je septembra ustvarilo le 29.000 novih delovnih mest, precej manj od pričakovanih 90.000.
Toda rast ni trajala dolgo. Vlagatelji namreč kljub šibkejšemu trgu dela ne pričakujejo hitrega preobrata ameriške centralne banke. Verjetnost, da bi Federal Reserve že oktobra zvišal obrestne mere, se je po objavi podatkov sicer zmanjšala, vendar trgi še vedno računajo na daljše obdobje razmeroma visokih obresti.
Centralne banke še naprej kupujejo zlato
Kratkoročno gibanje cen pa ne pomeni, da je dolgoročno zanimanje za zlato izginilo. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so centralne banke v drugem četrtletju neto kupile skoraj 289 ton zlata, kar je 62 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
Največji kupec je bila Poljska, ki je svoje rezerve v prvem polletju povečala za 82 ton, Kitajska pa jih je povečala za 40 ton. Centralne banke zlato kupujejo predvsem zaradi razpršitve rezerv, zaščite pred geopolitičnimi tveganji in zmanjševanja odvisnosti od posameznih valut.
Kar 89 odstotkov anketiranih centralnih bank pričakuje, da se bodo svetovne zlate rezerve v prihodnjem letu še povečale. Kratkoročno lahko zato na ceno še naprej pritiskajo visoki donosi in močan dolar, dolgoročno pa jo podpirajo vztrajni nakupi centralnih bank ter negotovost na finančnih in geopolitičnih trgih.
