Kljub napovedani prepovedi je Evropska unija v prvi polovici leta 2026 iz ruskega projekta Jamal uvozila največ utekočinjenega zemeljskega plina doslej. Po ocenah nevladne organizacije Urgewald je za dobave odštela približno šest milijard evrov.
Evropska unija je v prvih šestih mesecih letošnjega leta občutno povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ruskega projekta Jamal LNG, čeprav bo že čez nekaj mesecev začela veljati prepoved takšnega uvoza.
Po podatkih analitičnega podjetja Kpler je Evropa v prvi polovici leta uvozila 9,89 milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina iz obrata, ki ga upravlja ruski Novatek. To je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in največ doslej, poroča Financial Times.
Po ocenah okoljske organizacije Urgewald je Evropska unija za te dobave plačala približno šest milijard evrov.
Francija, Belgija in Španija največje kupke
Največ utekočinjenega zemeljskega plina je iz Jamala uvozila Francija, in sicer 3,6 milijona ton. Sledita Belgija z 2,9 milijona ton in Španija z 2,7 milijona ton.
Aktivist organizacije Urgewald Sebastian Rötters je dejal, da so številke presenetljive, saj prihajajo v času nadaljevanja ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne cilje.
Po veljavnih pravilih Evropske unije je uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina mogoč le na podlagi že sklenjenih dolgoročnih pogodb. Kratkoročni nakupi so prepovedani, vsako pošiljko pa morajo potrditi pristojni organi države uvoznice.
Popolna prepoved bo začela veljati leta 2027
Evropska unija bo 1. januarja 2027 prepovedala tudi uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina na podlagi dolgoročnih pogodb. Pozneje istega leta naj bi sledila še prepoved uvoza zemeljskega plina po plinovodih.
Do takrat ostaja Evropa ključni kupec projekta Jamal, ki je za izvoz močno odvisen od evropskih pristanišč in logistične podpore.
Projekt v ruski Arktiki uporablja specializirane tankerje razreda Arc7, ki so prilagojeni plovbi po ledu. Alternativna pot do azijskih trgov prek Severne morske poti je precej daljša in logistično zahtevnejša.
Dobave v Azijo močno upadle
Medtem ko je evropski uvoz rasel, so se dobave iz Jamala v Azijo v prvi polovici leta zmanjšale za 74 odstotkov in dosegle le nekaj več kot 510.000 ton.
Po navedbah poznavalcev razmer številna ladjarska, zavarovalniška in finančna podjetja zaradi sankcij previdneje sodelujejo pri prevozih proti azijskim trgom.
Poleg tega je projekt Jamal še vedno močno odvisen od evropskih podjetij. Ledolomilce, ki prevažajo utekočinjeni plin, servisirajo tudi evropske ladjedelnice, med njimi Damen v francoskem Brestu in Fayard A/S na Danskem.
Projekt Jamal LNG, ki ga je Rusija odprla leta 2017, ima načrtovano letno zmogljivost 17,4 milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina. Večinski lastnik je ruski Novatek, deleža v projektu pa imata tudi francoski TotalEnergies in kitajski CNPC.
