Jan Macarol meni, da glavni razlog za prometne zastoje v Sloveniji niso ceste, temveč prometna kultura voznikov, zato ministru Jerneju Vrtovcu predlaga, naj evropske dobre prakse spozna na terenu.
Slovenski spletni vplivnež in podjetnik Jan Macarol je po skoraj 8.000 kilometrov dolgem potovanju po severni Evropi ostro kritiziral prometno politiko v Sloveniji. V obsežnem zapisu je primerjal prometne ureditve več evropskih držav z razmerami doma ter ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu namenil javno povabilo na skupno študijsko potovanje po Evropi. Ob tem je poudaril, da največja težava slovenskih cest po njegovem mnenju niso avtoceste, temveč način vožnje in prometna kultura.
Macarol je opisal pot, ki ga je vodila skozi Avstrijo, Češko, Poljsko, baltske države, Finsko, Švedsko, Norveško, Dansko in Nemčijo. Kot pravi, je večino poti opravil po običajnih dvopasovnih cestah, kjer skoraj ni naletel na resnejše prometne zastoje. Povsem drugačno izkušnjo pa je doživel po vrnitvi v Slovenijo.
“Prevozil sem osem tisoč kilometrov skozi osem držav brez enega samega resnega zastoja. Nato prečkam slovensko mejo, zapeljem na eno najboljših avtocest na celotni poti in obstanem. Zakaj? To je resno vabilo ministru Jerneju Vrtovcu na potovanje spoznanj o prometni politiki najuspešnejših evropskih držav,” je zapisal.
“Naša največja prometna težava sedi za volanom”
Po njegovem prepričanju Slovenija nima predvsem infrastrukturnega problema, ampak težavo v prometni kulturi in načinu razmišljanja voznikov.
“Ko se vrneš v Slovenijo, hitro ugotoviš, da naša največja prometna težava ni asfalt. Težava sedi za volanom. Geografsko smo v Srednji Evropi, prometno pa v Butalah,” je zapisal.
Ob tem je dodal, da številni vozniki vozijo preblizu vozila pred seboj, pogosto sunkovito zavirajo in ustvarjajo tako imenovane fantomske zastoje.
“Tu voznik na levem pasu verjame, da je 130 kilometrov na uro minimalno priporočena hitrost, varnostna razdalja pa prostor, ki ga je država pomotoma pustila za vključevanje drugega avtomobila. Fizika je neprijetna reč. Ne voli, ne bere komentarjev na Facebooku in se ne pusti prepričati z dolgimi lučmi,” je poudaril.
Macarol se v zapisu sklicuje tudi na raziskave prometnih inženirjev, ki pojasnjujejo nastanek fantomskih zastojev brez prometne nesreče ali gradbišča.
“Promet ni najbolj pretočen takrat, ko vsi vozijo najhitreje. Pretočen je, ko vsi vozijo čim bolj enakomerno. Velike razlike v hitrosti, premajhna razdalja in sunkovito zaviranje ustvarijo val, ki potuje nazaj po koloni,” je opozoril.
Kot zgled izpostavil Norveško in Nizozemsko
Vplivnež meni, da bi morala Slovenija več pozornosti nameniti praksam držav, ki dosegajo najboljše rezultate na področju prometne varnosti.
Kot primer je navedel Norveško, kjer je splošna omejitev hitrosti zunaj naselij 80 kilometrov na uro, ter Nizozemsko, kjer je na številnih avtocestah dnevna omejitev 100 kilometrov na uro.
“Ne zato, ker njihovi avtomobili ne bi zmogli hitreje, ampak ker njihovi odločevalci razumejo, da cilj ceste ni doseganje največje hitrosti med dvema zaviranjema. Cilj je priti varno in predvidljivo na cilj,” je izpostavil.
Po njegovem mnenju razlika v času potovanja pogosto ni tako velika, kot si predstavljajo vozniki.
“Na polurni vožnji je razlika med vožnjo s 100 in 120 kilometri na uro približno dve minuti. Dve. Za dve minuti vsak dan tvegamo veliko več, kot se večina ljudi zaveda,” je zapisal.
Macarol opozarja tudi na razlike v prometni varnosti. Spomnil je, da je Slovenija leta 2024 beležila 32 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, medtem ko jih je Norveška le 16, po prvih podatkih za leto 2025 pa se je slovenski rezultat ponovno poslabšal.
“Na naših cestah umre skoraj dvakrat toliko ljudi kot na Norveškem. Ves ugoden trend se je pri nas v enem letu sesul. Število hudo poškodovanih pa vztrajno raste,” je opozoril.
Predlaga nižje omejitve hitrosti
Macarol v zapisu predstavi tudi več konkretnih predlogov za izboljšanje pretočnosti prometa in prometne varnosti.
Med drugim zagovarja poskusno znižanje omejitve hitrosti na najbolj obremenjenih odsekih slovenskih avtocest na 110 kilometrov na uro, na ljubljanskem obroču pa bi v prometnih konicah uvedel omejitev 80 kilometrov na uro, skupaj s sekcijskim merjenjem hitrosti in dinamičnimi omejitvami.
“Ne zagovarjam počasnosti. Zagovarjam višjo povprečno potovalno hitrost. Med človekom, ki vozi enakomerno 110 kilometrov na uro, in junakom, ki desetkrat pospeši na 150, desetkrat zavre na 70 in nato dvajset minut stoji pred Lukovico, je prvi na cilju pogosto prej,” je zapisal.
Ob tem meni, da tretji vozni pas sam po sebi ne bo odpravil prometnih težav.
“Tretji pas brez sprememb vozniške kulture je samo širše prizorišče za isto predstavo,” je ocenil ter dodal, da bi bilo treba resneje razmisliti tudi o novih obvoznih povezavah in drugih infrastrukturnih rešitvah.
Javno povabilo ministru Vrtovcu
Ob koncu zapisa je ministeru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu namenil javno povabilo na skupno študijsko potovanje po Evropi.
“Minister Vrtovec, zato ponudba velja. Z električnim avtomobilom prevoziva 10.000 kilometrov čez sever Evrope in pot video dokumentirava. Brez protokola in brez predstavitve v PowerPointu. Merila bova povprečno hitrost, porabo, nenadna zaviranja, zastoje, omejitve in cestne rešitve,” je zapisal.
Ob tem je dodal, da bi bilo po njegovem mnenju bolje kot političnim občutkom slediti podatkom in dobrim praksam iz tujine.
“Morda bom na koncu ugotovil, da se motim. Morda se bo motil minister. Fiziki bo popolnoma vseeno,” je sklenil Macarol.
