Finska je po treh letih gradnje dokončala približno 200 kilometrov ograje vzdolž meje z Rusijo. Projekt je državo stal okoli 380 milijonov evrov, notranja ministrica Mari Rantanen pa je ob odprtju napovedala, da bi lahko ograjo v prihodnosti še podaljšali. Helsinki ukrep utemeljujejo s spremenjenimi varnostnimi razmerami in nevarnostjo instrumentaliziranih migracij.
Finska ima z Rusijo približno 1340 kilometrov dolgo mejo, ki je najdaljša meja katerekoli članice Evropske unije ali zveze Nato z Rusijo. Nova ograja tako pokriva približno 15 odstotkov celotne mejne črte, predvsem območja, ki jih finske oblasti ocenjujejo kot najbolj izpostavljena.
Po poročanju finske javne radiotelevizije Yle so dokončanje projekta uradno zaznamovali v bližini mejnega prehoda Nuijamaa na jugovzhodu države. Gradnja je bila končana nekoliko pred predvidenim rokom.
Najdaljši odseki na jugovzhodu države
Približno 140 kilometrov ograje stoji na jugovzhodu Finske, kjer so pomembni mejni prehodi in najbolj prometne poti proti Rusiji. Dodatnih 35 kilometrov so postavili v Severni Kareliji, okoli 25 kilometrov pa na območju Kainuuja in finske Laponske.
Ograja ni zamišljena kot neprekinjen zid vzdolž celotne meje. Postavljena je na ključnih območjih ob mejni črti, mejnih prehodih in cestah, ki vodijo proti meji. Projekt vključuje tudi tehnični nadzorni sistem, povezovalne poti in infrastrukturo, ki mejni straži omogoča hitrejše odzivanje.
Politične stranke so dogovor o nujnosti gradnje dosegle oktobra 2022, nekaj mesecev po začetku ruske invazije na Ukrajino. Poskusna gradnja se je aprila 2023 začela v Pelkoli pri mestu Imatra.
Helsinki se sklicujejo na hibridne grožnje
Notranja ministrica Rantanen je dejala, da se je varnostno okolje v Evropi po ruskem napadu na Ukrajino močno spremenilo. Med razlogi za postavitev ovire je navedla tudi rusko uporabo različnih oblik hibridnega vplivanja.
“Vsaka država mora poskrbeti za svojo varnost in nedotakljivost svojih meja,” je poudarila ministrica.
Finska je konec leta 2023 zaprla kopenske mejne prehode z Rusijo, potem ko je na mejo v kratkem času prispelo približno 1300 prosilcev za azil, večinoma iz tretjih držav. Helsinki so Moskvo obtožili, da ljudi brez ustreznih dokumentov načrtno usmerja proti finski meji. Rusija je očitke zavrnila.
Finske oblasti takšno ravnanje opisujejo kot instrumentalizirane migracije, pri katerih država pritisk na mejo uporablja kot politično ali varnostno orodje.
Finska želi več denarja Evropske unije
Vlada je predlagala tudi dveletno podaljšanje veljavnosti zakona o varnosti meja. Ta oblastem omogoča ukrepanje ob poskusih organiziranega pritiska na državo ter pripravljenost na najtežje oblike množičnega prihoda ljudi.
Rantanen je napovedala poznejšo presojo, ali država potrebuje dodatne odseke ograje. Ob tem je Evropsko unijo pozvala, naj vzhodnim članicam zagotovi več denarja za varovanje zunanjih meja.
Kopenski prehodi med Finsko in Rusijo za potniški promet ostajajo zaprti do nadaljnjega. Ograja naj bi mejni straži tudi ob morebitnem ponovnem odprtju omogočala boljši nadzor gibanja ljudi in hitrejše obvladovanje večjih pritiskov na mejo.
