Norveška je z državniškimi častmi pokopala kralja Haralda V., ki je 28. avgusta umrl v starosti 89 let. Pogrebne slovesnosti v Oslu, s katerimi se je končalo 13-dnevno žalovanje, so se udeležili člani evropskih kraljevih družin in številni državniki. Slovenijo sta zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar.
Kraljevo krsto so opoldne prenesli iz kraljeve palače proti katedrali v Oslu. Ob poti po osrednji aveniji Karl Johans gate se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so prihod sprevoda spremljali v popolni tišini. Začetek procesije so zaznamovali topovski streli s trdnjave Akershus.
Pogrebna slovesnost v katedrali se je začela z minuto molka po vsej državi. Za krsto so hodili člani norveške kraljeve družine, na čelu z novim kraljem Haakonom VIII., ter predstavniki drugih kraljevih hiš.
Urad predsednice republike je udeležbo Nataše Pirc Musar in Aleša Musarja napovedal kot njuno udeležbo na uradni pogrebni slovesnosti njegovega veličanstva kralja Norveške Haralda V.
V Oslo prišli evropski monarhi in državniki
Med udeleženci so bili britanski princ William in princesa Anne, španski kralj Felipe VI., kraljica Letizia in nekdanja kraljica Sofia, danski kralj Frederik X. in kraljica Mary ter člani švedske kraljeve družine.
Japonsko sta zastopala prestolonaslednik Akishino in prestolonaslednica Kiko, pogreba pa se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Združene države so poslale državno podsekretarko za politične zadeve Allison Hooker.
Kraljica Mette-Marit, soproga novega kralja Haakona, je bila prav tako navzoča, čeprav še okreva po presaditvi pljuč, ki jo je prestala junija. Skupaj s Haraldovo vdovo, kraljico Sonjo, se je do katedrale pripeljala z avtomobilom.
Po maši so nad katedralo preletela štiri norveška bojna letala F-35. Eno izmed njih se je med preletom ločilo od formacije, kar je simbolično zaznamovalo kraljevo smrt.
Krsto so nato ob zvokih Chopinove žalne koračnice odnesli do kraljeve grobnice v trdnjavi Akershus. Ko je kralj Haakon zapustil grobnico, se je uradno končalo državno žalovanje. Zastave, ki so bile od Haraldove smrti spuščene na polovico drogov, so znova dvignili, po državi pa so eno uro zvonili cerkveni zvonovi.
Kralj, ki je monarhijo približal ljudem
Harald V. je norveški prestol zasedel leta 1991 po smrti očeta Olava V. V 35 letih vladanja je veljal za povezovalnega monarha, ki je kraljevo družino približal prebivalcem ter se zavzemal za strpnost in vključujočo družbo.
Norvežanom je ostal v spominu tudi po nastopih ob nacionalnih tragedijah, med drugim po terorističnih napadih v Oslu in na otoku Utøya leta 2011. Kljub zdravstvenim težavam se ni želel odpovedati prestolu in je kraljeve dolžnosti opravljal skoraj do smrti.
Po raziskavi Norstata, objavljeni po njegovi smrti, norveško monarhijo podpira 72 odstotkov prebivalcev, medtem ko jih 20 odstotkov zagovarja republiko ali drugačno državno ureditev.
Po kraljevi smrti je prestol prevzel njegov 53-letni sin Haakon VIII., njegova hči Ingrid Alexandra pa je postala prestolonaslednica. Reuters poroča, da se je od Haralda že pred pogrebom poslovilo več sto tisoč ljudi, ki so pred palačo puščali cvetje, sveče in norveške zastave ali se poklonili ob njegovi krsti.
