Enajst držav članic Evropske unije je pozvalo k omejevanju uporabe veta pri odločanju o skupni zunanji politiki. Države želijo raziskati možnosti za prehod od soglasja h kvalificirani večini, Slovenija pa pisma ni podpisala.
Pod poziv so se podpisale Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, Romunija, Španija in Švedska. Pismo so naslovile na visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, poslano pa je bilo tudi državam, ki se pobudi niso pridružile.
Kot poroča Euronews, ki je vpogledal v pismo, podpisnice opozarjajo, da mora Unija v času strateškega tekmovanja in mednarodne nestabilnosti sprejemati odločitve hitreje.
“Soglasje moramo uporabiti za spodbujanje skupnega delovanja, ne za njegovo preprečevanje,” so zapisale države. Dodale so, da bo imela EU brez učinkovitega ukrepanja sicer legitimnost, ne pa tudi potrebne moči.
Ena država lahko ustavi odločitev preostalih 26
Odločitve na področju skupne zunanje in varnostne politike EU se praviloma sprejemajo soglasno. To pomeni, da lahko že ena članica prepreči sprejetje predloga, s katerim se strinja vseh preostalih 26 držav.
Vprašanje veta je posebej pomembno pri odločanju o sankcijah, podpori Ukrajini, odnosih z Izraelom in drugih zunanjepolitičnih krizah. Zagovorniki sprememb menijo, da sedanji sistem posameznim vladam omogoča blokiranje skupnega evropskega odziva ali uporabo veta kot pogajalskega sredstva pri nepovezanih vprašanjih.
Podpisnice zato predlagajo pogostejšo uporabo tako imenovane konstruktivne vzdržanosti. Država bi lahko izrazila nestrinjanje in se odločitvi formalno izognila, ne da bi pri tem preprečila ukrepanje drugih članic.
Države naj zunanjepolitičnih odločitev prav tako ne bi pogojevale z zahtevami, ki z obravnavanim vprašanjem niso vsebinsko povezane.
Za opustitev soglasja bi bilo najprej potrebno soglasje
Pismo poziva tudi k proučitvi možnosti, ki jih za prehod na kvalificirano večino že ponujajo evropske pogodbe. Ena od njih je tako imenovana premostitvena klavzula iz 31. člena Pogodbe o Evropski uniji.
Ta bi državam omogočila, da na določenih zunanjepolitičnih področjih namesto soglasja uvedejo odločanje s kvalificirano večino. Toda za aktiviranje klavzule bi se morale najprej soglasno strinjati vse države članice.
Prav to predstavlja največjo oviro, saj članice, ki vztrajajo pri ohranitvi veta, lahko blokirajo že sam prehod na drugačen način odločanja.
Nasprotniki odprave soglasja opozarjajo, da je zunanja politika tesno povezana z nacionalno suverenostjo. Veto je posebej pomemben za manjše članice, saj jim omogoča zaščito lastnih interesov tudi takrat, ko se njihova stališča razlikujejo od interesov največjih držav.
Slovenija se pozivu ni pridružila. Med podpisnicami prav tako ni nobene od treh baltskih držav – Estonije, Latvije in Litve.
