Razvojna kapica, ki jo uvaja Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), je po oceni Gospodarskega kroga pomemben in dolgo pričakovan ukrep za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije. Predstavniki gospodarstva pozivajo vlado, naj zagotovi njeno uveljavitev in nadaljuje širšo davčno ter administrativno razbremenjevanje.
V Gospodarskem krogu, ki povezuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, opozarjajo, da ima Slovenija po mednarodnih primerjavah eno najvišjih obremenitev dela. Hkrati je med redkimi državami Evropske unije, ki nimajo zgornje meje za obračun socialnih prispevkov.
“Razvojno kapico razumemo kot pomemben in dolgo pričakovan razvojni ukrep,” so zapisali. Po njihovem mnenju je namenjena predvsem razvojno najzahtevnejšim delovnim mestom, med drugim inženirjem, raziskovalcem ter strokovnjakom za umetno inteligenco, digitalizacijo in farmacijo.
Za takšne kadre slovenska podjetja tekmujejo na mednarodnem trgu, pri čemer naj bi jih konkurenčna neto plača stala bistveno več kot primerljiva podjetja v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem. Investitorji pri izbiri okolja ne upoštevajo le višine plač, temveč tudi skupne stroške dela, razpoložljivost kadrov in predvidljivost poslovanja.
Mejo 7500 evrov presega okoli 13.000 ljudi
Predvidena meja razvojne kapice je postavljena pri 7500 evrih mesečnega dohodka, presega pa jo približno 13.000 posameznikov. V Gospodarskem krogu zavračajo očitke, da gre zgolj za ugodnost najbolje plačanim.
“Cilj razvojne kapice ni ugodnost za obstoječih 13 tisoč zaposlenih, temveč ustvarjanje pogojev, da bo takšnih delovnih mest v Sloveniji bistveno več,” poudarjajo.
Po njihovi oceni razmeroma majhno število ljudi nad predvideno mejo kaže predvsem, kako malo je v Sloveniji delovnih mest z najvišjo dodano vrednostjo. Zaradi visokih stroškov dela najboljši kadri odhajajo v tujino ali v Slovenijo sploh ne pridejo, razvojni in vodstveni oddelki podjetij pa se selijo v države s prijaznejšim poslovnim okoljem.
Gospodarski krog ob tem opozarja, da zgornje meje pri pravicah iz socialnih zavarovanj že obstajajo. Omejene so lahko pokojnine, bolniška in starševska nadomestila, medtem ko so vplačila socialnih prispevkov neomejena.
Del takšnega razmerja je po njihovi oceni razumljiv izraz solidarnosti. Vendar dodajajo, da je treba poiskati mejo, pri kateri visoke obremenitve začnejo zavirati delo, ustvarjanje dodane vrednosti in razvoj, iz katerih se dolgoročno financira tudi socialna država.
V gospodarstvu bi kapico postavili nižje
V Gospodarskem krogu ocenjujejo, da bi bilo smiselno razvojno kapico postaviti že pri dvakratniku povprečne plače. Tako bi zajela širši krog razvojnih kadrov in močneje vplivala na konkurenčnost gospodarstva.
Sedanjo rešitev razumejo kot prvi korak po več kot treh desetletjih razprav, ne pa kot dokončno ureditev. Slediti bi ji morali ukrepi za povečanje produktivnosti, spodbujanje investicij, digitalizacijo, debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja.
Opozarjajo tudi, da stroški dela v Sloveniji že več let rastejo hitreje od produktivnosti. Podjetja zato vse težje ohranjajo mednarodno konkurenčnost, naložbe v razvoj pa postajajo dražje. Slovenija je po njihovih navedbah na letošnji lestvici konkurenčnosti IMD med 70 gospodarstvi zdrsnila na 49. mesto.
“Brez nove vrednosti ni socialne države”
Gospodarski krog poudarja, da močne socialne države ne temeljijo nujno na najvišjih obremenitvah dela, temveč predvsem na visoki produktivnosti, uspešnem gospodarstvu in velikem številu dobro plačanih delovnih mest.
“Prav ta ustvarjajo javne prihodke, iz katerih se financirajo zdravstvo, šolstvo, pokojnine, socialna varnost in druge javne storitve,” so navedli.
Od vlade zato pričakujejo, da bo ne glede na nadaljnji zakonodajni postopek zagotovila uveljavitev razvojne kapice in nadaljevala pripravo razvojnih reform.
“Slovenija potrebuje davčno in poslovno okolje, ki spodbuja delo, inovacije, investicije in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo,” so sklenili v Gospodarskem krogu.
