Pospešeno taljenje ledenikov, širjenje nevarnih ledeniških jezer in pomanjkljivo spremljanje razmer povečujejo nevarnost novih katastrof v Himalaji. Novo poročilo opozarja, da se gorski ekosistem, od katerega so odvisne stotine milijonov ljudi, približuje kritični točki.
Himalajski ledeniki danes izgubljajo maso 65 odstotkov hitreje kot pred desetletjem, ugotavlja raziskava svetovalne družbe Systemiq, pri kateri so sodelovali tudi Mednarodni center za celostni razvoj gora (ICIMOD), pobuda Integrated Mountain Initiative in indijski Nacionalni inštitut za himalajsko okolje GB Pant.
Opozorilo prihaja le nekaj tednov po katastrofi ob meji med Nepalom in kitajskim Tibetom. Zlom ledenika je 26. avgusta sprožil plaz kamenja in ledu, ki se je razvil v uničujoč tok vode, blata in ruševin.
V nesreči je umrlo umrlo več kot 1300 ljudi, več kot 5300 pa jih še vedno pogrešajo. Uničeni so bili celotna naselja, prometne povezave in pomemben del nepalske hidroenergetske infrastrukture.
Spremljajo le majhen del ledenikov
Ena največjih težav je pomanjkanje zanesljivih in dolgoročnih podatkov. Na območju Hindukuša in Himalaje je približno 40.000 ledenikov, vendar jih sistematično spremljajo le 21. Znanstvena opazovanja so doslej zajela le nekaj deset ledenikov.
Med umikanjem ledenikov nastajajo nova jezera, ki jih pogosto zadržujejo nestabilne naravne pregrade iz kamenja, zemlje in ledu. Če takšna pregrada popusti, se lahko ogromne količine vode v kratkem času zlijejo v doline ter sprožijo poplave in zemeljske plazove.
Razmere dodatno poslabšuje segrevanje, ki destabilizira permafrost in gorska pobočja. Posledica so lahko verižne nesreče, pri katerih se zlom ledenika nadaljuje s plazom, prebojem jezera in nenadno poplavo.
V Indiji so kot nevarnih prepoznali skoraj 200 ledeniških jezer, 56 pa jih je uvrščenih v najvišjo kategorijo tveganja. Čeprav himalajska območja obsegajo približno 18 odstotkov indijskega ozemlja, je z njimi povezanih okoli 35 odstotkov naravnih nesreč v državi.
Ogrožena sta oskrba z vodo in gospodarstvo
Himalaja je tudi velikanski naravni vodni zbiralnik, ki napaja nekatere najpomembnejše azijske reke. Od njihove vode so odvisni prebivalstvo, kmetijstvo, proizvodnja električne energije in industrija v več državah.
ICIMOD ocenjuje, da bo večina porečij v Hindukušu in Himalaji do sredine stoletja dosegla tako imenovani vrh vode. Zaradi intenzivnega taljenja se bodo pretoki najprej povečevali, pozneje pa začeli upadati, ker bodo ledeniki vse manjši.
Po novi raziskavi voda iz Himalaje neposredno ali posredno podpira več kot petino indijskega gospodarstva. Od nje so odvisni pridelava pšenice, riža in čaja, hidroelektrarne ter oskrba hitro rastočih mest.
“Himalaje ni več mogoče obravnavati kot oddaljeno gorsko območje,” opozarjajo pripravljavci poročila. Gre za ključno naravno infrastrukturo, od katere je odvisna vodna, prehranska in gospodarska varnost velikega dela Južne Azije. “Ekosistem, ki vse to omogoča, se približuje prelomni točki,” ugotavlja poročilo.
