Kje bi imeli največ možnosti za preživetje, če bi svet prizadela jedrska vojna, velikanski vulkanski izbruh, nevarna pandemija ali uničujoč napad na ključno infrastrukturo?
Raziskovalna skupina je preučila odpornost posameznih delov sveta na tako imenovana globalna katastrofalna tveganja. Gre za dogodke, ki bi lahko v nekaj mesecih ali letih povzročili smrt več kot desetine svetovnega prebivalstva ter resno ogrozili preskrbo s hrano, energetiko, industrijo in mednarodno trgovino.
Študija, objavljena v znanstveni reviji Global Challenges, ne napoveduje skorajšnjega konca sveta. Raziskovalci so zbrali ugotovitve s področij preskrbe s hrano, vulkanologije, bioloških nevarnosti, kibernetske varnosti in delovanja držav ter ocenili, katere značilnosti bi državam pomagale preživeti skrajne razmere.
Nova raziskava na prvo mesto postavlja Avstralijo, dobro pa bi se odrezale tudi Argentina, Brazilija in Nova Zelandija. Raziskovalci obenem opozarjajo, da pred vsemi nevarnostmi ni varna nobena država.
Katastrofe so razdelili v tri skupine
Avtorji so nevarnosti razvrstili v tri širše skupine. V prvi so dogodki, ki bi zmanjšali količino sončne svetlobe in povzročili padec temperatur, denimo obsežna jedrska vojna, trk velikega asteroida ali izbruh supervulkana.
V drugo skupino sodijo dogodki, ki bi ohromili svetovno infrastrukturo in dobavne verige. Med njimi so zelo močne sončne oziroma geomagnetne nevihte ter veliki kibernetski napadi. Tretjo skupino predstavljajo naravne ali namerno povzročene pandemije z velikim številom žrtev.
Pri številnih scenarijih največja dolgoročna nevarnost ne bi bil sam začetni dogodek, ampak pomanjkanje hrane zaradi propada pridelave in svetovne trgovine.
Zakaj je na prvem mestu Avstralija?
Avstraliji pomagajo lega na južni polobli, velika proizvodnja hrane, različna podnebna območja, dostop do energetskih virov in razmeroma močna industrijska baza. Od najverjetnejših območij jedrskega spopada je precej oddaljena, oceani pa bi lahko delovali kot blažilec pri nenadnih podnebnih spremembah.
Njena otoška lega bi olajšala tudi omejevanje širjenja nalezljivih bolezni. Hkrati je država dovolj velika in gospodarsko razvita, da bi lahko vsaj del nujnih izdelkov proizvajala sama, če bi svetovna trgovina zastala.
Avstralija kljub temu ni brez tveganj. Njeno vojaško zavezništvo z ZDA bi jo lahko izpostavilo v morebitnem velikem spopadu, podnebne spremembe, suše in požari pa bi otežili preskrbo prebivalstva.
Dobro kaže tudi trem drugim državam
Med odpornejša območja so raziskovalci uvrstili še Argentino, Brazilijo in Novo Zelandijo. Prvi dve imata veliko obdelovalnih površin in močno proizvodnjo hrane, vendar njuno odpornost zmanjšujejo politična nestabilnost, družbena neenakost in razlike v razvitosti posameznih območij.
Nova Zelandija ima prednosti zaradi lege, proizvodnje hrane in možnosti hitre izolacije. Slabosti so manjša industrijska baza, odvisnost od uvoza ter izpostavljenost vulkanskim izbruhom in cunamijem.
Kot mogoč varen pristan je omenjena tudi Islandija, vendar je zaradi lege na severni polobli bolj izpostavljena nenadni ohladitvi, če bi pepel ali dim za dalj časa zmanjšala količino sončne svetlobe. Slovenije raziskava med najodpornejšimi območji ne izpostavlja.
Samo geografija ne bi bila dovolj
Za preživetje globalne katastrofe niso pomembni samo oddaljenost, podnebje in zaloge hrane. Ključni bi bili tudi delujoča oblast, zaupanje prebivalstva, družbena povezanost, energetska samozadostnost ter sposobnost hitrega prilagajanja proizvodnje.
Vodja raziskave Florian Ulrich Jehn je za Live Science pojasnil, da so takšni dogodki zaradi majhne verjetnosti pogosto spregledani, čeprav bi bile njihove posledice izjemne.
Avtorji zato poudarjajo, da raziskave ne gre razumeti kot zemljevid varnih skrivališč. Njeno glavno sporočilo je, da lahko države svojo odpornost povečajo že danes – z zanesljivo preskrbo s hrano, zaščito kritične infrastrukture, razpršenimi energetskimi viri in načrti za delovanje ob prekinitvi mednarodne trgovine.
