V vzhodnem delu Demokratične republike Kongo se eden najresnejših izbruhov ebole v zadnjih letih poglablja. Kongovske oblasti so sporočile, da je število domnevnih primerov naraslo na 904, zabeleženih pa je tudi najmanj 119 domnevnih smrti, največ v severovzhodni provinci Ituri.
Izbruh se širi v regiji, ki jo že leta pretresajo oboroženi konflikti, množična razseljevanja in razpad lokalnih zdravstvenih sistemov. Humanitarne organizacije opozarjajo, da razmere dodatno slabijo zmanjšanja mednarodne pomoči, zaradi katerih zdravstvenim ekipam primanjkuje osnovne zaščitne opreme in materiala za obvladovanje bolezni.
“Zbližuje se uničujoč niz izrednih razmer,” so opozorili pri organizaciji Zdravniki za človekove pravice.
Ebola se širi v območjih pod vplivom uporniških skupin
Epicenter izbruha ostaja provinca Ituri, kjer delujejo številne oborožene skupine. Med najmočnejšimi so Zavezniške demokratične sile (ADF), islamistična skupina, povezana z Islamsko državo, medtem ko v drugih delih vzhodnega Konga vpliv ohranjajo tudi uporniki AFC/M23, ki jih Kinšasa povezuje z Ruando.
Po podatkih Urada ZN za humanitarna vprašanja je bilo zaradi nasilja v Ituriju razseljenih skoraj milijon ljudi. Humanitarne organizacije opozarjajo, da se bolezen zdaj širi med prebivalstvom, ki že živi v izjemno nestabilnih razmerah.
“Gre za skupnosti, ki se že soočajo z negotovostjo, razseljevanjem in krhkimi zdravstvenimi sistemi,” je opozorila Gabriela Arenas iz Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
Primeri ebole so bili poleg Iturija potrjeni tudi v provincah Severni in Južni Kivu ter v sosednji Ugandi.
Humanitarne organizacije opozarjajo na pomanjkanje opreme
Na terenu primanjkuje zaščitnih oblek, vizirjev, testov, vreč za trupla in druge opreme, potrebne za varno obravnavo bolnikov ter pokopavanje žrtev.
Julienne Lusenge iz humanitarne organizacije Ženska solidarnost za vključujoč mir in razvoj, ki upravlja bolnišnico v bližini Bunie, je dejala, da imajo zdravstveni delavci na voljo le razkužila in omejeno število zaščitnih mask.
“Partnerje smo prosili za pomoč, vendar nismo prejeli skoraj ničesar,” je opozorila.
Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da so zmanjšanja ameriške in druge zahodne pomoči dodatno oslabila odziv na izbruh. Thomas McHale iz organizacije Zdravniki za človekove pravice je dejal, da so rezi “močno zmanjšali sposobnost odkrivanja in zajezitve nalezljivih bolezni”.
Virus Bundibugyo, ki povzroča trenutni izbruh, za zdaj nima odobrenega cepiva ali specifičnega zdravljenja.
Napadi na zdravstvene centre in nezaupanje prebivalcev
Dodatno težavo predstavlja nezaupanje dela prebivalstva do oblasti in humanitarnih organizacij. Prejšnji teden so v Rwampari in Mongbwalu, kjer beležijo največ primerov, zažgali več centrov za zdravljenje ebole.
Po navedbah prič je skupina mladih moških vdrla v center v Rwampari, ker je želela prevzeti truplo prijatelja. Del prebivalcev humanitarne organizacije obtožuje prikrivanja informacij in širjenja lažnih podatkov o bolezni.
Oblasti so zaradi širjenja okužb prepovedale večja zbiranja in pogrebne slovesnosti z več kot 50 ljudmi. Nekatere pokope zdaj varujejo oboroženi vojaki in policisti, saj tradicionalni pogrebni obredi predstavljajo veliko tveganje za širjenje virusa.
Svetovna zdravstvena organizacija je za vzhodni del DR Kongo že razglasila najvišjo stopnjo tveganja zaradi širjenja bolezni.
