Po vrsti incidentov z brezpilotnimi letalniki nad baltskimi državami Nato krepi nadzor zračnega prostora nad Baltikom, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa bo v torek v Litvi z regionalnimi voditelji usklajevala odziv na vse večje varnostne napetosti na vzhodnem krilu Evropske unije.
V Vilno prihaja tudi evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius. Po informacijah Politica bodo pogovori osredotočeni predvsem na pospešitev skupnih obrambnih projektov, financiranje vojaških zmogljivosti in krepitev zračne obrambe v baltski regiji.
Obisk prihaja po več zaporednih incidentih, ki so v Litvi, Latviji in Estoniji sprožili varnostne alarme ter povečali strah pred širjenjem hibridnih groženj iz smeri Rusije in Belorusije.
Zračni alarm v Litvi in sestrelitev drona v Estoniji
Litva je prejšnji teden razglasila zračni alarm, potem ko so v bližini meje z Belorusijo zaznali brezpilotni letalnik. Incident je sprožil aktivacijo Natove misije za nadzor zračnega prostora Baltika.
Le nekaj dni prej je Natovo lovsko letalo v estonskem zračnem prostoru sestrelilo dron, dodatno politično napetost pa je povzročil tudi padec dveh ukrajinskih brezpilotnih letal v Latviji, kjer sta zadela prazno skladišče nafte.
Dogodek je v Latviji sprožil politično krizo in razpad vladajoče koalicije.
Von der Leyenova je po incidentih Rusijo in Belorusijo neposredno obtožila odgovornosti za destabilizacijo razmer na vzhodnem krilu Evropske unije.
“Ruske javne grožnje baltskim državam so nesprejemljive,” je zapisala na družbenih omrežjih.
Dodala je, da se bo Evropa na grožnje odzvala “enotno in odločno”.
Baltik opozarja na ruske dezinformacije
Baltske države ob tem opozarjajo tudi na okrepljeno informacijsko vojno. Litva, Latvija in Estonija so v skupni izjavi Moskvo obtožile širjenja dezinformacij in poskusov ustvarjanja razdora med Ukrajino ter evropskimi zavezniki.
Po njihovih navedbah Rusija incidente v zračnem prostoru uporablja za “prikrivanje lastnih vojaških neuspehov” in za povečevanje političnega pritiska na vzhodno Evropo.
Evropska unija je sicer že februarja začela pripravljati nov obrambni načrt za države vzhodnega krila, saj se v Bruslju stopnjuje zaskrbljenost, da bi lahko ruska vojna proti Ukrajini in spremljajoče hibridne operacije destabilizirale varnostne razmere v regiji.
Evropska komisija medtem pripravlja tudi načrte za skupno evropsko nabavo sistemov zračne obrambe in razvoj dodatnih obrambnih zmogljivosti.
