Odhodki državnega proračuna naj bi se zvišali na 18,4 milijarde evrov, kar je približno 700 milijonov več od veljavnega načrta. Vlada povečanje pojasnjuje predvsem z obrambnimi zavezami in zaključevanjem evropskih projektov, natančnega finančnega pokritja pa še ni predstavila.
Janševa vlada bo z rebalansom letošnjega proračuna predvidoma zvišala načrtovane odhodke na 18,4 milijarde evrov. Čeprav je med svojimi cilji izpostavila omejevanje porabe in vrnitev k fiskalni disciplini, bo načrtovana poraba približno 700 milijonov evrov višja od trenutno veljavnega proračuna.
Povečanje na prvi pogled odstopa od napovedanega varčevanja, ključen pa je razlog zanj. Nova vlada je proračun prevzela sredi leta, ko je bil velik del obveznosti že določen ali prevzet. Dodatni denar naj bi bil namenjen predvsem obrambi in zaključevanju projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), medtem ko morajo ministrstva pri drugih postavkah poiskati prihranke.
Več za obrambo in zaključevanje NOO
Kot je vlada pojasnila v sporočilu po seji, višji razrez vključuje predvsem povečanje obrambnih izdatkov in dodatna sredstva za proračunski sklad, iz katerega se financira izvajanje NOO.
Slovenija želi pri obrambi doseči izdatke v višini 2 odstotkov BDP. Gre za mednarodno zavezo, ki zahteva več denarja za opremo, usposabljanje in delovanje obrambnega sistema.
Pri projektih NOO je položaj nekoliko drugačen. Ob pripravi veljavnega proračuna je bilo predvideno, da bo del izdatkov nastal šele leta 2027. Ker se izvajanje načrta zaključuje že letos, mora država sredstva zagotoviti prej. Del povečanja zato pomeni premik porabe iz leta 2027 v leto 2026 in ne povsem novih obveznosti.
Del projektov bo pokrit z evropskim denarjem. Po podatkih vlade je Slovenija do aprila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost prejela 1,77 milijarde evrov oziroma 82,7 odstotka razpoložljivih sredstev. Pri teh projektih višji proračunski odhodki zato ne pomenijo nujno enako velikega povečanja končnega primanjkljaja.
Obrambna izjema zagotavlja prožnost, ne denarja
Slovenija lahko pri povečevanju obrambnih izdatkov uporabi nacionalno odstopno klavzulo evropskih fiskalnih pravil. Svet EU je Sloveniji in drugim članicam omogočil začasno odstopanje od določene poti rasti izdatkov zaradi večjih obrambnihamb potreb.
Klavzula velja od leta 2025 do leta 2028 in omogoča, da se pri presoji spoštovanja evropskih fiskalnih pravil upošteva povečanje obrambnih izdatkov glede na leto 2021, največ do 1,5 odstotka BDP.
Evropska izjema Sloveniji zagotavlja več fiskalne prožnosti, ne prinaša pa denarja za plačilo obrambnih izdatkov. Tega bo morala država še vedno zagotoviti iz proračunskih prihodkov, prihrankov na drugih področjih ali z zadolževanjem.
Ministrstva morajo poiskati prihranke
Vlada je ministrstva pozvala, naj pripravijo ukrepe za doseganje fiskalnih ciljev. Resorji s proračunskimi skladi morajo pregledati njihovo učinkovitost in predlagati vračilo denarja, ki se ne porablja tekoče.
Vlada prihranke pričakuje predvsem od prerazporejanja sredstev in vračanja neporabljenega denarja iz proračunskih skladov. Finančni minister Andrej Šircelj je napovedal tudi učinkovitejši nadzor porabe, novih davkov pa za zdaj ne predvideva.
Koliko denarja bo mogoče na ta način dejansko prihraniti, še ni znano. Vlada ni objavila številčnega razreza načrtovanih prihrankov niti nove ocene proračunskih prihodkov.
Končni primanjkljaj bo znan konec avgusta
Fiskalni svet je julija opozoril, da so se javnofinančne razmere v prvi polovici leta slabšale. Primanjkljaj državnega proračuna je ob polletju znašal približno 1,2 milijarde evrov, odhodki pa so rasli hitreje od prihodkov.
Če dodatnih izdatkov ne bodo v zadostni meri pokrili evropski prilivi, višji prihodki in prihranki po ministrstvih, bo preostanek povečal primanjkljaj oziroma potrebe po zadolževanju. To še ne pomeni, da bo celotnih dodatnih 700 milijonov evrov financiranih z novim dolgom, saj podroben razrez povečanja še ni objavljen.
Vlada bo predlog rebalansa predvidoma določila konec avgusta. Takrat bo mogoče oceniti, ali povečanje izdatkov res izhaja predvsem iz začasnih obrambnih in evropskih obveznosti ter ali bo napovedano omejevanje druge porabe zadostovalo za stabilizacijo javnih financ.
