Japonska je v prvi polovici leta iz Rusije uvozila približno 1,53 milijona sodov surove nafte. Tokio, ki je kot član skupine G7 podprl sankcije proti Moskvi, povečanje nakupov pojasnjuje z energetsko varnostjo in motnjami v Hormuški ožini.
Japonska je v prvi polovici leta 2026 več kot podvojila uvoz ruske surove nafte. Po podatkih japonskega finančnega ministrstva je uvozila približno 243.000 kilolitrov oziroma 1,53 milijona sodov, skupna vrednost dobav pa je dosegla 25,7 milijarde jenov oziroma okoli 158 milijonov dolarjev.
Za primerjavo je Japonska v primerljivem obdobju lani iz Rusije uvozila približno 95.000 kilolitrov nafte. Uvoz se je tako povečal za približno 2,6-krat. V posameznih poročilih se zato pojavlja navedba o potrojitvi, čeprav je natančneje zapisati, da je Japonska nakupe več kot podvojila.
Večina ruske nafte je prišla iz projekta Sahalin 2 na ruskem Daljnem vzhodu. Japonske družbe so nakupe povečale po izbruhu vojne z Iranom in omejitvah plovbe skozi Hormuško ožino, od katere je močno odvisna japonska oskrba z energenti.
Vojna z Iranom spremenila dobavne poti
Japonska je leta 2025 okoli 94 odstotkov surove nafte uvozila z Bližnjega vzhoda, skoraj vsa pa je do države prispela skozi Hormuško ožino. Motnje na tej poti so Tokio prisilile v iskanje alternativnih dobaviteljev, med katerimi sta poleg ZDA in držav ob Kaspijskem morju tudi Rusija.
Ekonomist raziskovalnega inštituta Daiwa Koki Akimoto je ob objavi najnovejših trgovinskih podatkov opozoril, da Japonska uspešno širi krog dobaviteljev.
“Japonska napreduje pri diverzifikaciji virov oskrbe z nafto, saj so se nakupi iz ZDA in Rusije močno povečali,” je dejal Akimoto.
Japonski minister za gospodarstvo, trgovino in industrijo Rjosei Akazava je že marca poudaril, da je zagotavljanje dobav iz različnih držav, vključno z Rusijo, izjemno pomembno za energetsko varnost države.
Med podjetji, ki so kupovala rusko nafto, so japonske rafinerije Taiyo Oil, Idemitsu Kosan in Eneos. Tokio je obenem začel sproščati velike količine nafte iz strateških rezerv, da bi omejil posledice motenj v svetovni oskrbi.
Izjema za projekt Sahalin 2
Japonska je po začetku ruske invazije na Ukrajino skupaj z drugimi članicami skupine G7 podprla postopno zmanjševanje uvoza ruskih energentov. Kljub temu se projektu Sahalin 2 ni odpovedala, saj je pomemben tudi za dobavo utekočinjenega zemeljskega plina.
Združene države so za nafto iz tega projekta dovolile posebno izjemo od sankcij. Dovoljenje, ki omogoča pomorski prevoz ruske nafte iz Sahalina izključno na Japonsko, je bilo podaljšano do 18. decembra 2026. Sedanje dobave zato ne pomenijo kršitve veljavnih sankcij.
Količina ruske nafte ostaja majhna glede na celotne potrebe tretjega največjega svetovnega gospodarstva. Politično je premik kljub temu pomemben: kaže, da so motnje na Bližnjem vzhodu tudi tesno zaveznico Zahoda prisilile v pragmatično vrnitev k ruskim energentom. Japonski junijski uvoz vseh izdelkov je medtem dosegel rekordnih 11,3 bilijona jenov, predvsem zaradi dražje nafte in šibkega jena, poroča Reuters.
