Japonskega hrošča so letos zunaj območij Ljubljana–Barje in Lukovica posamično odkrili še na Dulu, v Tepanjah, Fernetičih pri Sežani in Pincah pri Lendavi. Ker gre za prometno obremenjene lokacije, naj bi škodljivec tja pripotoval z vozili ali blagom. Za zdaj ni dokazov, da bi se na teh območjih že oblikovale stalne populacije.
Na vsaki izmed štirih lokacij so strokovne službe v pasti našle po enega odraslega hrošča. Najdbe potrjujejo, da je japonski hrošč izrazit “avtoštopar”, ki se lahko na večje razdalje širi s prometom in prevozom blaga.
Spremljanje vseh štirih lokacij se bo nadaljevalo do konca septembra. V varovalnih pasovih okoli napadenih območij hrošča letos niso zaznali, kar pomeni, da se populacija za zdaj ni razširila prek njihovih meja.
Letos jih je bilo več kot lani
Glavni napadeni območji v Sloveniji ostajata Ljubljana–Barje in Lukovica. Strokovne službe so tam letos zaznale večjo aktivnost škodljivca kot leta 2025, vrh njegovega naleta pa je nastopil že v začetku julija, skoraj tri tedne prej kot v prejšnji sezoni.
Obdobje letošnjega naleta se zdaj zaključuje, vendar se ukrepi nadaljujejo. Do konca septembra bodo na obeh območjih potekali množični ulov s pastmi, pregledi rastlin in spremljanje velikosti populacije.
Jeseni bodo strokovnjaki vzorčili tudi zemljo in preverjali prisotnost ličink. Ogrce japonskega hrošča bodo zatirali z entomopatogenimi ogorčicami, mikroskopsko majhnimi organizmi, ki napadajo njegove ličinke in tako pomagajo zmanjševati populacijo.
Kljub večjemu številu hroščev letos v Sloveniji za zdaj niso zaznali gospodarske škode, je sporočila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Prebivalci ga pogosto zamenjajo z zlato minico
Japonski hrošč je tujerodni škodljivec, ki lahko napada številne vrste rastlin. Odrasli hrošči se prehranjujejo z listi, cvetovi in plodovi, njihove ličinke pa živijo v tleh in poškodujejo korenine.
Uprava je letos prejela več prijav prebivalcev, ki so sumili, da so opazili tega škodljivca. Njegova prisotnost je bila potrjena le v enem primeru, in sicer znotraj že znanega napadenega območja. V večini drugih primerov so ljudje japonskega hrošča zamenjali z zlato minico, domorodno vrsto, ki ji je po videzu precej podobna.
Uprava prebivalce še naprej poziva k pozornosti in sporočanju morebitnih najdb, saj je zgodnje odkrivanje novih žarišč ključno za preprečevanje širjenja škodljivca.
