Glavobol, ki traja dlje kot običajno. Nenavadno znamenje na koži. Rahla bolečina v prsih ali mravljinci v roki. Prva reakcija marsikoga danes ni klic zdravnika, ampak odprtje spletnega brskalnika. Nekaj minut iskanja pa se lahko hitro spremeni v uro ali dve branja forumov, zdravstvenih portalov in vedno bolj zaskrbljujočih razlag.
Če ste se že kdaj ujeli v takšnem začaranem krogu, niste edini. Strokovnjaki zanj uporabljajo izraz kiberhondrija.
Kaj je kiberhondrija?
Kiberhondrija pomeni pretirano oziroma kompulzivno iskanje zdravstvenih informacij na spletu, ki namesto pomiritve povzroča vse večjo tesnobo.
Vzorec je pogosto zelo podoben. Pojavi se simptom, nato sledi iskanje po spletu. Za trenutek se morda počutimo mirnejše, kmalu pa naletimo na nov članek, forum ali opis bolezni, ki sproži dodatne skrbi. Sledi novo iskanje in krog se ponovi.
Takšno vedenje je pogostejše pri ljudeh, ki so že sicer bolj zaskrbljeni glede svojega zdravja, lahko pa se razvije tudi pri povsem zdravih posameznikih.
Zakaj je pojav danes vse pogostejši?
Internet omogoča dostop do ogromne količine zdravstvenih informacij v nekaj sekundah. Poleg strokovnih vsebin pa uporabniki pogosto naletijo tudi na osebne zgodbe, forume, nepreverjene zapise ali opise zelo redkih bolezni.
Ker spletni iskalniki običajno prikažejo tudi najresnejše možne razlage simptomov, lahko povsem običajne težave hitro dobijo precej bolj dramatično razsežnost.
V zadnjih letih so temu dodana še vprašanja umetni inteligenci in klepetalnim robotom, zato je preverjanje simptomov postalo še hitrejše in dostopnejše. Namesto enega odgovora uporabnik pogosto prejme več možnih razlag, kar lahko občutek negotovosti še okrepi.
Kako prepoznati, da iskanje postaja težava?
Kiberhondrija ni občasno preverjanje informacij o zdravju, temveč ponavljajoče se vedenje, ki začne vplivati na počutje.
Med najpogostejšimi znaki so:
- večkrat dnevno preverjanje istih simptomov,
- občutek tesnobe po branju zdravstvenih vsebin,
- težave pri prenehanju iskanja,
- nenehno iskanje novih potrditev ali novih razlag,
- prepričanje, da gre za resno bolezen kljub pomirjujočim izvidom ali zdravniškemu mnenju.
Namesto občutka nadzora takšno vedenje pogosto vodi v še več negotovosti.
Kako prekiniti začarani krog?
Psihologi priporočajo, da se navade ne poskušate znebiti na silo, ampak postopoma.
Koristno je omejiti čas, namenjen iskanju zdravstvenih informacij, in ga iz dneva v dan zmanjševati. Ob pojavu skrbi si lahko zastavite tudi vprašanje, kako verjeten je določen scenarij glede na vašo starost, zdravstveno stanje in dejanske dejavnike tveganja, namesto da se osredotočite zgolj na najslabše možne razlage.
Pomembna veščina je tudi sprejemanje določene mere negotovosti. Vsakega telesnega občutka ni mogoče takoj razložiti in večina prehodnih težav mine sama od sebe.
Kdaj je čas za zdravnika?
Če simptom vztraja, se stopnjuje ali vas resnično skrbi, je najbolj smiselno poiskati strokovni nasvet. Zdravnik pozna vaše zdravstveno stanje, lahko opravi pregled in po potrebi predlaga dodatne preiskave.
Splet je lahko koristen vir splošnih informacij, ne more pa nadomestiti individualne medicinske presoje. Prav zato je pri zdravstvenih vprašanjih pogosto največja razlika med informacijami in diagnozo.
