Kitajska se pripravlja na svojo tehnološko najzahtevnejšo odpravo na Luno doslej. Misija Chang’e-7 bo na južnem polu iskala zamrznjeno vodo, pri raziskovanju kraterjev v večni senci pa bo uporabila tudi posebno sondo, ki se bo po zahtevnem površju premikala s skoki.
Lunarna sonda naj bi po poročanju Reutersa prihodnji teden poletela z vesoljskega izstrelišča Wenchang na kitajskem otoku Hainan. V vesolje jo bo ponesla raketa Dolgi pohod 5.
Sistem Chang’e-7 sestavljajo orbiter, pristajalnik, rover in premična poskakujoča sonda, opremljena z analizatorjem vodnih molekul. Znanstveniki upajo, da bo prav ta naprava dosegla dele kraterjev, do katerih običajna vozila zaradi strmih pobočij, skal in popolne teme ne morejo varno priti.
Po vstopu v Lunino orbito bo sonda najprej pregledala možna mesta za pristanek. Med kandidati je območje blizu roba kraterja Shackleton, katerega notranjost je v stalni senci, medtem ko je njegov dvignjeni rob skoraj ves čas obsijan s Soncem.
Eden najhladnejših krajev v Osončju
Temperature v stalno zasenčenih kraterjih južnega pola se lahko spustijo krepko pod –100 stopinj Celzija. Gre za območja, ki sončne svetlobe morda niso videla več milijard let, zato lahko delujejo kot naravni zamrzovalniki.
Portal24.si je že poročal, da voda na Luni verjetno ni nastala naenkrat, temveč se je v najstarejših kraterjih postopoma kopičila od tri do 3,5 milijarde let. Prav takšne “hladne pasti” bodo med glavnimi cilji nove kitajske odprave.
Chang’e-7 ne bo zgolj iskala morebitnih sledov vode. Njena naloga bo tudi ugotoviti, koliko ledu je v kraterjih, kako je porazdeljen in ali bi ga bilo mogoče uporabiti pri prihodnjih odpravah.
Voda bi lahko postala gorivo za prihodnje misije
Led na Luni bi imel za prihodnje raziskovalne postaje izjemno vrednost. Iz njega bi lahko pridobivali pitno vodo in kisik, vodik ter kisik pa bi bilo mogoče uporabiti tudi kot sestavini raketnega goriva.
Prevoz večjih količin vode z Zemlje je izredno drag. Če bi jo prihodnje posadke lahko pridobivale neposredno na Luni, bi se stroški dolgotrajnega bivanja in nadaljnjih poletov v globlje vesolje močno zmanjšali.
Po navedbah kitajske vlade bo Chang’e-7 združila raziskovanje iz orbite, pristanek, vožnjo po površju in premikanje s skoki. Kitajska želi do leta 2030 na Luno poslati tudi posadko, podatki nove misije pa naj bi pomagali pri izbiri lokacij za prihodnjo raziskovalno postajo.
Če bo Chang’e-7 našla dostopne zaloge ledu, odkritje ne bo pomembno le za kitajski vesoljski program. Lahko bi odločilno vplivalo na načrtovanje vseh prihodnjih stalnih odprav na Luno.
