Če vas privlačijo kraji, kjer je narava še vedno glavni gospodar, potem je Narodni park Sutjeska ena tistih destinacij, ki vas težko pustijo ravnodušne.
Najstarejši narodni park v Bosni in Hercegovini leži na jugovzhodu države, nedaleč od Foče in meje s Črno goro. Od Ljubljane je oddaljen približno štiri ure in pol vožnje, iz Maribora pa okoli pet ur, zato postaja vse bolj priljubljena izbira tudi med slovenskimi ljubitelji gora, pohodništva in neokrnjene narave.
Na enem mestu združuje visoke vrhove, ledeniška jezera, globoke kanjone, divje reke in enega zadnjih evropskih pragozdov.
Eden zadnjih pragozdov v Evropi
Največji zaklad narodnega parka je Perućica, eden redkih še ohranjenih pragozdov na evropski celini.
Na območju, kjer človek stoletja skoraj ni posegal v naravo, rastejo mogočne bukve, jelke in smreke, nekatere med njimi stare več sto let. Zaradi izjemne ohranjenosti je večji del pragozda še danes dostopen le v spremstvu vodnikov.
Sredi gozdne divjine se skriva tudi slap Skakavac, ki s približno 75 metri višine velja za eno najbolj impresivnih naravnih znamenitosti Bosne in Hercegovine.
Dom najvišjega vrha Bosne in Hercegovine
Narodni park obsega območja gorovij Maglić, Volujak, Vučevo in Zelengora.
Prav na Magliću stoji najvišji vrh Bosne in Hercegovine, visok 2386 metrov. Poleg njega se v parku dviga še deset drugih vrhov, ki presegajo dva tisoč metrov nadmorske višine.
Posebno podobo pokrajini daje Zelengora z znamenitimi ledeniškimi jezeri, ki jim domačini pravijo kar »gorske oči«. Med najbolj znanimi so Orlovaško, Črno, Belo, Donje Bare in Gornje Bare.
Skupaj s 17 ledeniškimi potoki in rekami ustvarjajo eno najlepših visokogorskih območij na Balkanu.
Medvedi, volkovi in risi
Sutjeska ni zanimiva le zaradi pokrajin.
Park je tudi eno najpomembnejših zatočišč divjih živali v regiji. Tu živijo rjavi medvedi, volkovi, risi, divje mačke in številne druge vrste, ki so v večjem delu Evrope že precej redke.
Biologi območje uvrščajo med najbolj biotsko raznovrstna na Balkanu, saj se tukaj stikajo sredozemski, alpski in srednjeevropski ekosistemi.
Raj za pohodnike in ljubitelje aktivnosti na prostem
Za obiskovalce, ki radi dopustujejo aktivno, park ponuja skoraj neskončne možnosti.
Po območju vodi devet označenih pohodniških poti različnih težavnosti. Nekatere so primerne za sproščene sprehode do jezer in razglednih točk, druge pa zahtevajo dobro fizično pripravljenost ter planinsko opremo.
Priljubljena je tudi skoraj 50 kilometrov dolga kolesarska pot med Tjentištem in Orlovaškim jezerom.
Tisti, ki iščejo več adrenalina, se lahko podajo na rafting po Tari ali Drini, raziskovanje kanjona Hrčavke ali organizirane safari vožnje po odročnih delih parka.
Ideja za pobeg od množic
Čeprav je Triglavski narodni park za Slovence logična izbira za oddih v gorah, Sutjeska ponuja nekaj, česar je v Evropi vse manj – občutek prave divjine.
Na številnih območjih boste ure hodili, ne da bi srečali druge pohodnike. Namesto turističnih kolon vas bodo spremljali šumenje pragozda, gorski vetrovi in razgledi na vrhove, ki se zdijo neskončni.
Prav zato mnogi obiskovalci pravijo, da je Sutjeska eden zadnjih krajev na Balkanu, kjer lahko človek zares začuti, kako je bila videti Evropa pred stoletji.
