Odbor DZ za obrambo je zavrnil predlog Levice za črtanje nacionalnega spominskega dneva na žrtve komunističnega nasilja. Predlog ni dobil podpore večine, zato se zakonodajni postopek končuje, 17. maj pa ostaja nacionalni spominski dan.
Levica je spremembo predlagala z novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. V stranki so trdili, da je koalicija spominski dan določila na način, ki ponovno razdvaja slovensko družbo in odpira ideološke spore.
Predlog Levice so podprli tudi predstavniki opozicijskih Gibanja Svoboda in SD. Po njihovem mnenju spominski dan ni namenjen spravi, temveč ustvarjanju novih delitev in spreminjanju razumevanja zgodovine.
Črtanju dneva spomina so nasprotovali poslanci SDS, NSi in SLS. Poslanka SDS Alenka Jeraj je poudarila, da država z nacionalnim spominskim dnevom priznava trpljenje žrtev, ki so bile desetletja zamolčane in izključene iz javnega spomina.
“Spominski dan pomeni, da država priznava trpljenje in žrtve, ki so bili desetletja zamolčani in izključeni iz javnega spomina,” je dejala Jeraj.
Vlada: Spomin na ene žrtve ne zmanjšuje dostojanstva drugih
Predlogu Levice je nasprotovala tudi vlada. Obrambni minister Valentin Hajdinjak je opozoril, da črtanje spominskega dne ne bi prispevalo niti k spravi niti k večji povezanosti slovenske družbe.
“Spomin na ene žrtve ne zmanjšuje dostojanstva drugih,” je poudaril Hajdinjak. Ob tem je povedal, da že potekajo dejavnosti za ureditev primernega prostora za pokop žrtev na ljubljanskem pokopališču Žale.
Državni zbor je nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno uzakonil maja letos. Novelo zakona, ki je določila 17. maj kot dan spomina, so pripravile koalicijske SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus. Poslanci so jo sprejeli s 50 glasovi za in 32 proti.
Spominski dan je bil prvič uveden maja 2022 v času prejšnje vlade Janeza Janše, vlada Roberta Goloba pa ga je leta 2023 ukinila. Sedanja parlamentarna večina ga je letos ponovno uvedla in ga zapisala neposredno v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Levica je nato vložila predlog za njegovo črtanje, vendar je večina članov odbora glasovala proti. S tem je poskus vnovične odprave dneva spomina končan že na odboru, 17. maj pa ostaja namenjen spominu na žrtve komunističnega nasilja.
