Manj kot odstotek slovenskih davčnih zavezancev z najvišjimi bruto dohodki plača skoraj 17 odstotkov vse dohodnine, kažejo uradni podatki Ministrstva za finance. Na drugi strani je skoraj 43 odstotkov zavezancev z dohodki do višine minimalne plače skupaj prispevalo le 0,6 odstotka odmerjene dohodnine. Podatki dobivajo novo težo ob razpravi o razbremenitvi dela, razvojni kapici in zakonu, o katerem bodo volivci odločali na referendumu.
Ministrstvo za finance je v analizi odločb o odmeri dohodnine za leto 2023 zajelo 1.569.171 davčnih zavezancev. Ti so skupaj prejeli 31,48 milijarde evrov dohodkov, v letni odmeri pa jim je bilo obračunane za približno 2,74 milijarde evrov dohodnine.
Uradni podatki kažejo, da je imelo 15.291 zavezancev oziroma nekaj manj kot odstotek vseh zavezancev bruto dohodke, višje od treh povprečnih letnih plač. Ta skupina je plačala nekaj manj kot 17 odstotkov vse odmerjene dohodnine.
Povprečni zavezanec iz te skupine je leta 2023 plačal 30.197 evrov dohodnine.
Največji delež prispeva srednji in višji dohodkovni razred
Največ dohodnine so skupaj plačali zavezanci z bruto dohodki med eno in tremi povprečnimi plačami. Predstavljali so 22 odstotkov vseh zavezancev, njihov delež v celotni odmerjeni dohodnini pa je znašal 59,8 odstotka.
V tej skupini je povprečni letni dohodek znašal okoli 39.000 evrov, povprečna odmerjena dohodnina pa 4.739 evrov na zavezanca.
Zavezancev z dohodki med minimalno in povprečno plačo je bilo nekaj več kot 34 odstotkov. Skupaj so plačali malo manj kot 23 odstotkov vse dohodnine, povprečno pa približno 1.166 evrov na osebo.
Povsem drugačna je slika pri dohodkih do višine minimalne plače. V tej skupini je bilo 668.591 ljudi oziroma 42,6 odstotka vseh zavezancev, njihov skupni delež v odmerjeni dohodnini pa je znašal le 0,6 odstotka. Povprečno je vsak plačal 23 evrov dohodnine.
Podatki v središču razprave o razbremenitvi dela
Razmerja kažejo, da je pobiranje dohodnine v Sloveniji močno odvisno od razmeroma majhnega deleža ljudi z višjimi dohodki. Zagovorniki razvojne kapice zato poudarjajo, da bi z razbremenitvijo najbolj obremenjenih strokovnjakov in zaposlenih z višjo dodano vrednostjo lažje preprečili njihov odhod v tujino.
Nasprotniki ukrepa opozarjajo predvsem na možen izpad prihodkov javnih blagajn. Podatki Ministrstva za finance prikazujejo porazdelitev dohodnine za leto 2023, sami po sebi pa ne predstavljajo izračuna finančnih posledic razvojnega zakona. Kažejo pa, katere skupine trenutno nosijo največji del dohodninskega bremena in zakaj je vprašanje njihove razbremenitve postalo ena osrednjih tem referendumske kampanje.
