Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je na Blejskem strateškem forumu opozoril, da prehranska varnost ni zgolj kmetijsko ali gospodarsko vprašanje, temveč pomemben del nacionalne in evropske varnosti. Poudaril je, da morajo države odpornost prehranskih sistemov graditi dolgoročno, še preden jih v ukrepanje prisilijo podnebne, gospodarske ali geopolitične krize.
Cigler Kralj je sodeloval v razpravi z naslovom “Od krhkosti do rodovitnosti: stabilizacija evropskega sosedstva s krepitvijo odpornosti”. Razprava je bila namenjena vlogi prehranske varnosti pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti držav in evropskega sosedstva.
Minister je spomnil, da je prehransko samooskrbo uvrstil med osrednje prednostne naloge svojega mandata in jo opredelil kot pomemben element nacionalne varnosti.
Kmetijstvo kot kritična infrastruktura
Po ministrovih besedah odporen prehranski sistem ne pomeni le, da je hrane dovolj. Pomemben je tudi za ohranjanje delovnih mest, vitalnost podeželja, delovanje oskrbovalnih verig in zmanjševanje odvisnosti od zunanjih dobaviteljev.
“V Sloveniji kmetijstvo in pridelavo hrane razumemo kot kritično infrastrukturo v času kriz,” je poudaril Cigler Kralj.
Prepričan je, da bi morala Evropa prehranski varnosti nameniti primerljivo pozornost kot drugim varnostnim tveganjem.
“Prehranska varnost mora biti v evropskem razmišljanju o varnosti obravnavana enakovredno vojaškim, podnebnim, energetskim in kibernetskim grožnjam,” je dejal minister.
Če prehranske varnosti ne bomo razumeli na takšen način, se bodo države po njegovih besedah na težave še naprej odzivale prepozno.
“Sicer se bomo vedno odzivali prepozno na nestabilnost, ki jo pomanjkanje prehranske varnosti povzroča,” je opozoril.
Ob tem je dodal, da je sedanja vlada pomen tega področja zapisala tudi med svoje politične zaveze. “Zato smo prehransko varnost vključili tudi v koalicijsko pogodbo,” je pojasnil.
Od odpravljanja škode k preprečevanju tveganj
Cigler Kralj je opozoril tudi na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Ti po njegovi oceni potrjujejo, da zgolj odpravljanje posledic suš, poplav, pozeb in drugih naravnih nesreč ne zadostuje več.
Država mora več vlagati v sisteme zgodnjega opozarjanja, spremljanje vlažnosti tal, učinkovite namakalne sisteme, digitalna orodja, raziskave in kmetijsko svetovanje. Pomembni so tudi sodobni instrumenti za obvladovanje tveganj, s katerimi bi lahko kmetije lažje preživele obdobja slabše letine ali večjih izgub.
Posebno pozornost je treba po ministrovih navedbah nameniti malim in srednje velikim družinskim kmetijam. Prav te ostajajo temelj slovenske pridelave hrane in poseljenosti podeželja, vendar pogosto najtežje dostopajo do novih tehnologij in zahtevnejših naložb.
Slovenija želi močno skupno kmetijsko politiko
Na ravni Evropske unije ostaja eden najpomembnejših stebrov prehranske varnosti skupna kmetijska politika. Slovenija zato podpira njeno ohranitev tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru EU ter nasprotuje zmanjševanju sredstev, namenjenih kmetijstvu in podeželju.
Poudarek bi moral biti na preventivi, prilagajanju podnebnim spremembam, obvladovanju tveganj, inovacijah ter naložbah v razvoj podeželja. Cigler Kralj je naložbe v odpornost označil za dolgoročno strateško prioriteto in ne le za začasen odziv na posamezno krizo.
Razprava o stabilnosti prehranskih sistemov poteka tudi v času pozivov k razbremenitvi potrošnikov in domačih pridelovalcev. Gospodarske in kmetijske organizacije so nedavno zahtevale čimprejšnje znižanje DDV na osnovna živila, kar bi po njihovi oceni okrepilo kupno moč ter izboljšalo položaj domače prehranske verige.
Minister je sklenil, da ima Evropa pomembne prednosti, med katerimi so močne institucije, znanstveno znanje, inovativno kmetijstvo in dolgoletne razvojne izkušnje. S povezovanjem teh zmogljivosti s potrebami partnerskih držav bi lahko gradili odpornejše prehranske sisteme, močnejše podeželske skupnosti in večjo sposobnost odzivanja na prihodnje krize.
