Sedemnajst gospodarskih in kmetijskih organizacij poziva k čimprejšnjemu znižanju DDV na izbrana osnovna živila z 9,5 na pet odstotkov. Ukrep bi po njihovi oceni razbremenil gospodinjstva, okrepil domačo potrošnjo in izboljšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Slovenija bi morala čim prej sprejeti ukrepe, ki bi povečali kupno moč prebivalstva ter zmanjšali obremenitev prihodkov iz dela, opozarjajo organizacije, povezane v Gospodarski krog. Med prednostnimi ukrepi izpostavljajo znižanje davka na dodano vrednost za nekatera osnovna živila.
“Slovenija potrebuje čimprejšnjo uveljavitev ukrepov, ki bodo povečali kupno moč ljudi in razbremenili prihodke iz dela,” so navedli v Gospodarskem krogu, katerega del je tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS).
Predlagajo, da bi se DDV za izbrana osnovna živila znižal z zdajšnjih 9,5 na pet odstotkov. S tem bi se Slovenija po njihovih navedbah približala davčni ureditvi v sosednjih državah, prebivalci pa bi lahko del razbremenitve občutili neposredno pri vsakodnevnih nakupih.
“Prioritetno bi morali uveljaviti znižanje DDV na nekatera osnovna živila z zdajšnjih 9,5 na 5 odstotkov, kar pomeni vzpostavitev primerljivih pogojev tudi v Sloveniji v primerjavi z vsemi štirimi sosednjimi državami, zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva, ciljno usmerjeno pomoč gospodinjstvom z nižjimi dohodki, povečanje kupne moči prebivalcev, zmanjšanje odliva kupne moči v tujino, povečanje stabilnosti gospodarstva in prispevek k njegovemu novemu razvojnemu zagonu,” so izpostavili.
Čakajo na odločitev glede referenduma
Znižanje DDV je vključeno v Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki poleg sprememb pri obdavčitvi živil predvideva tudi druge razbremenitve prebivalstva in gospodarstva. Nadaljnja usoda zakona je povezana z odločitvijo glede dopustnosti zakonodajnega referenduma.
V Gospodarskem krogu želijo, da bi bila odločitev sprejeta čim prej, saj podjetja in prebivalci po njihovem potrebujejo jasen odgovor, kateri ukrepi bodo uveljavljeni in kdaj.
“Zato v Gospodarskem krogu, katerega del je tudi OZS, pozivamo k čimprejšnji končni odločitvi glede dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki predvideva uveljavitev nižje stopnje DDV in druge ukrepe v korist naših prebivalcev in za razvoj Slovenije,” so navedli.
Podporo interventnemu zakonu je izrazilo vseh 17 organizacij, povezanih v Gospodarski krog. Po njihovi oceni zakon po več letih povečevanja obremenitev prinaša potreben preobrat ter možnosti za izboljšanje konkurenčnosti in kupne moči.
Potrošnja upadla predvsem pri živilih
Gospodarske organizacije opozarjajo, da se zviševanje prejemkov ni v celoti preneslo v večjo potrošnjo. Kljub dvigu minimalne plače in uvedbi zimskega regresa naj bi prebivalci v prvi polovici leta trošili manj, zmanjšanje pa je bilo najizrazitejše pri nakupih hrane.
“V prvi polovici letošnjega leta je kljub dvigu minimalne plače in uvedbi zimskega regresa potrošnja upadla, najbolj pri živilih,” so opozorili.
Del potrošnikov se je na višje cene odzval z omejevanjem nakupov, iskanjem cenejših izdelkov in pogostejšimi nakupi v tujini. To po oceni Gospodarskega kroga ne prizadene le trgovcev, temveč celotno dobavno verigo, od domačih proizvajalcev in kmetov do logističnih podjetij.
“Potrošniki se na višje cene, ki so posledica tako višjih davčnih kot tudi drugih obremenitev gospodarstva v Sloveniji, odzivajo z racionalizacijo nakupov in pogostejšimi nakupi v sosednjih državah, kar zmanjšuje prihodke celotne verige ter slabi investicijski potencial in stabilnost slovenskega gospodarstva,” so navedli.
Ob tem so se v Gospodarskem krogu sklicevali na podatke Eurostata, po katerih so se stroški dela v Sloveniji med letoma 2022 in 2025 povečali za 28,6 odstotka. V povprečju Evropske unije je rast v istem obdobju znašala 15,6 odstotka.
Slovenija se kljub hitrejši rasti stroškov dela po kazalniku bruto domačega proizvoda na prebivalca v standardih kupne moči ni približala povprečju EU. Leta 2025 je dosegala 90 odstotkov evropskega povprečja, enako kot leta 2022.
“To potrjuje, da samo višanje stroškov dela, brez spremljajočega dviga produktivnosti dela, ne prinaša dodatnega razvojnega zagona in stabilnosti, kar bi zviševalo tudi kupno moč,” so izpostavili.
Največji učinek bi občutila gospodinjstva z nižjimi prihodki
Osnovna živila predstavljajo pomemben del izdatkov vseh gospodinjstev, njihov delež pa je največji pri prebivalcih z nižjimi in srednjimi prihodki. Prav zato v Gospodarskem krogu znižanje DDV predstavljajo kot ciljno usmerjen ukrep, ki bi dosegel širok krog prebivalstva.
“Znižanje DDV na nekatera osnovna živila z zdajšnjih 9,5 na 5 odstotkov je eden izmed pomembnejših sistemskih korakov, saj osnovna živila predstavljajo največji delež v potrošniški košarici gospodinjstev z nižjimi in srednjimi dohodki, posredno pa se bo zaradi določenih prihrankov pri hrani spodbudila tudi potrošnja drugih dobrin, kar lahko pozitivno vpliva na gospodarstvo,” so pojasnili.
Po njihovi oceni bi gospodinjstva denar, ki bi ga prihranila pri hrani, lahko namenila drugim izdelkom in storitvam. S tem bi se učinek ukrepa prenesel tudi na druge gospodarske dejavnosti.
“Uveljavitev 5-odstotne stopnje DDV bi torej neposredno okrepila kupno moč najširšega kroga prebivalstva in povečala zaupanje v ekonomsko politiko države,” so poudarili.
Kot primer podobnega ukrepa navajajo Avstrijo, ki je s 1. julijem DDV na izbrana osnovna živila trajno znižala z desetih na 4,9 odstotka. Po navedbah Gospodarskega kroga so primerljivo obdavčitev posameznih osnovnih živil že uvedle tudi Italija, Hrvaška in Madžarska.
Kruh, mleko, jajca, meso, sadje in zelenjava
Predlagana nižja davčna stopnja bi veljala za temeljne prehranske proizvode, ki jih gospodinjstva kupujejo redno. Med njimi so kruh, moka, testenine, osnovne vrste mesa, mlečni izdelki, jajca, sveže sadje in zelenjava, maslo, sončnično olje, sladkor ter zdravstveno prilagojena živila.
“Slovenija ima z interventnim zakonom priložnost, da sprejme primerljivo rešitev za temeljne prehranske proizvode (kruh, moka, testenine, osnovno meso, mlečni izdelki, jajca, sveže sadje in zelenjava, maslo, sončnično olje, sladkor ter zdravstveno prilagojena živila), kot jo poznajo vse štiri sosednje države,” so navedli.
Če bi Slovenija ohranila sedanjo 9,5-odstotno stopnjo, bi se po njihovem lahko nadaljevala selitev dela nakupov v tujino. To bi dodatno obremenilo domače proizvajalce, dobavitelje in trgovce ter zmanjšalo davčne prihodke države.
“Če bo Slovenija še naprej vztrajala pri 9,5-odstotni stopnji, bo to domačim proizvajalcem, dobaviteljem in trgovcem otežilo doseganje konkurenčnosti, kupna moč pa se bo še naprej prelivala k sosedom, pri čemer bo v težavah tudi državni proračun z manjšim obsegom pobranih davkov,” so opozorili.
Bi trgovci znižanje davka prenesli v cene?
Ob napovedih nižjega DDV se pojavlja vprašanje, ali bi se davčna razbremenitev v celoti pokazala v nižjih maloprodajnih cenah. Če bi del razlike ostal v trgovski ali dobaviteljski verigi, bi bil učinek za gospodinjstva manjši.
V Gospodarskem krogu menijo, da je slovenski trg živil dovolj konkurenčen, da trgovci razbremenitve ne bi mogli preprosto zadržati zase.
“Razumljivo je, da se med ljudmi pojavljajo pomisleki, ali se bo znižanje DDV dejansko odrazilo v nižjih cenah za potrošnike oziroma v njihovih denarnicah,” so navedli.
Ob tem so poudarili, da se trgovske družbe in njihovi dobavitelji ves čas borijo za kupce, zato bi znižanje cen posameznemu trgovcu lahko prineslo pomembno prednost pred konkurenti.
“Ta bojazen je odveč, saj je slovenski trg živil izrazito konkurenčen, trgovske verige in njihovi dobavitelji si nenehno konkurirajo za kupce, zato si nihče ne more privoščiti, da bi davčno razbremenitev preprosto obdržal zase,” so izpostavili.
“Kdor prvi zniža cene, pridobi konkurenčno prednost in kupce. To je temeljna logika delovanja konkurenčnega trga, ki je v korist potrošnikov,” so dodali.
Učinek ukrepa bi bilo mogoče spremljati tudi s primerjavo maloprodajnih cen pred znižanjem davka in po njem. V Gospodarskem krogu računajo, da bi dodatno varovalo predstavljali obstoječi nadzorni mehanizmi.
Nižji DDV je le del širšega paketa
Gospodarske organizacije znižanja DDV ne obravnavajo kot samostojnega ukrepa, temveč kot del širše razbremenitve prebivalstva in podjetij. Med potrebnimi spremembami omenjajo še razbremenitev dela in prispevkov ter zmanjšanje administrativnih bremen.
“Znižanje DDV na nekatera osnovna živila v Gospodarskem krogu razumemo kot del širšega paketa ukrepov za razbremenitev, ki poleg DDV vključujejo tudi razbremenitev dela in prispevkov ter zmanjšanje administrativnih bremen,” so navedli.
Po njihovi oceni hitro povečevanje stroškov dela zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij in vpliva na pripravljenost za nove naložbe.
“Stroški dela v Sloveniji že dalj časa rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost in odvrača naložbe, zato so razbremenitveni ukrepi nujni za ohranjanje delovnih mest in privlačnosti Slovenije kot stabilne investicijske destinacije,” so opozorili.
Predvidljivo in s sosednjimi državami primerljivo poslovno okolje bi po njihovih navedbah podjetjem omogočilo lažje načrtovanje naložb, zaposlovanja, digitalne preobrazbe in nastopanja na tujih trgih.
“V Gospodarskem krogu podpiramo in si želimo, da bi ukrepi iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) čim prej zaživeli, saj vsako odlašanje pomeni tudi naše izgubljene razvojne priložnosti,” so sklenili.
Od pristojnih zato pričakujejo čimprejšnjo odločitev o dopustnosti referenduma in jasno časovnico nadaljnjih postopkov. “Ključno je, da se čim prej zagotovi jasnost glede nadaljnjih postopkov in časovnica njegove dejanske uveljavitve,” so še poudarili.
