Mineva 25 let od podpisa Sporazuma o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ, ki je bil 29. junija 2001 podpisan na Dunaju in je po desetletju pogajanj dokončno potrdil razpad nekdanje Jugoslavije ter določil načela za urejanje pravic in obveznosti petih držav naslednic – Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ob obletnici poudarjajo, da sporazum ostaja ena ključnih mednarodnih pogodb za Slovenijo, čeprav številna vprašanja tudi po četrt stoletja še niso dokončno rešena.
Ob obletnici je minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer zunanjim ministrom držav naslednic poslal pismo, v katerem jih je pozval k aktivnejšemu sodelovanju pri polni uresničitvi sporazuma.
V pismu je med drugim izrazil željo, “da bi se nasledstvo obravnavalo kot priložnost za prikaz spoštovanja mednarodnih zavez in da bi Sporazum o vprašanjih nasledstva postal primer za prihodnje generacije, kako se lahko ob iskrenem iskanju skupnih interesov uveljavi dogovor v skupno korist.”
Četrt stoletja pozneje ostajajo odprta pomembna vprašanja
Na ministrstvu so poudarili, da je ministrov poziv “povsem na mestu”, saj tudi 25 let po podpisu sporazuma ostaja še veliko odprtih vprašanj.
Za Slovenijo so med najpomembnejšimi vračanje predmetov kulturne dediščine in arhivskega gradiva, zaščita premoženja slovenskih podjetij ter razdelitev oziroma razjasnitev preostalih finančnih sredstev in obveznosti do tretjih držav ter mednarodnih organizacij.
Poleg tega bo treba opraviti tudi zaključno fazo delitve diplomatskih nepremičnin nekdanje SFRJ v tujini ter nadaljevati pogovore o nasledstvu stavbe Beneškega paviljona.
Slovenija je pridobila nepremičnine, sredstva in kulturno dediščino
Na ministrstvu so ob tem izpostavili, da je bilo kljub številnim odprtim vprašanjem in razmeroma skromnemu napredku v zadnjih letih v procesu izvajanja sporazuma doseženih tudi več pomembnih rezultatov.
“Kljub številnim odprtim vprašanjem in relativno majhnemu napredku v zadnjih letih je vendarle potrebno izpostaviti dosežke v procesu implementacije nasledstvenega sporazuma,” so navedli.
V postopku nasledstva je Slovenija pridobila 13 diplomatskih nepremičnin v tujini ter 12 milijonov evrov namenskih sredstev, pridobljenih s skupno prodajo nepremičnin nekdanje SFRJ.
Državi je bilo povrnjenih tudi približno 220 milijonov evrov finančnih sredstev nekdanje SFRJ. Prevzela je 103 originale mednarodnih pogodb, ki danes sestavljajo del diplomatskega arhiva Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ter 231 umetniških del iz predstavništev nekdanje SFRJ v tujini.
Med pomembnejšimi dosežki ministrstvo navaja tudi vrnitev 13 originalnih zapisov slovenskih filmov, ki so se desetletja hranili v Jugoslovanski kinoteki, medtem ko je bilo v okviru Priloge E sporazuma urejeno tudi vprašanje pokojnin.
Slovenija želi pospešiti izvajanje sporazuma
Na ministrstvu poudarjajo, da Slovenija vprašanja nasledstva obravnava prednostno ter jih redno vključuje v svoje strateške zunanjepolitične dokumente.
Ob tem izpostavljajo, da država deluje “kot motor nasledstvenega procesa”, saj se zaveda, da je Sporazum o vprašanjih nasledstva ena temeljnih mednarodnih pogodb, ki utrjuje slovensko državnost ter določa načela glede delitve premičnega premoženja, kulturne dediščine, arhivov, finančnih sredstev in obveznosti ter zaščite pravic podjetij in posameznikov.
Na ministrstvu so prepričani tudi, da bi uspešnejše reševanje nasledstvenih vprašanj poglobilo sodelovanje med državami naslednicami ter prispevalo k reševanju drugih odprtih vprašanj po razpadu nekdanje skupne države, hkrati pa bi pospešilo evropsko integracijo treh držav naslednic, ki še niso članice Evropske unije.
Kajzer poziva k več politične podpore
Na ministrstvu ob obletnici poudarjajo tudi vlogo snovalcev sporazuma. Pogajanja je na slovenski strani vodil dr. Miran Mejak, sporazum pa je na Dunaju podpisal takratni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.
“25 let po podpisu sporazuma lahko občudujemo posvečenost, vztrajnost in ciljno naravnanost tvorcev sporazuma,” so zapisali na ministrstvu.
Ob tem so izrazili željo po več politične podpore in intenzivnejšem sodelovanju držav naslednic ter “več političnega poguma pri iskanju za vse sprejemljivih rešitev, ki bi privedle k polni implementaciji sporazuma.”
Dodali so, da bodo za hitrejše uresničevanje dogovorjenih zavez pomembni reden strokovni in politični dialog ter nadaljevanje prakse posebnih srečanj zunanjih ministrov držav naslednic, ki je bila vzpostavljena na pobudo Slovenije.
Na ministrstvu zagotavljajo, da bo Slovenija tudi v prihodnje ostala “promotorka polne uresničitve Sporazuma o vprašanjih nasledstva”. Ob tem poudarjajo, da država “zavestno postavlja spoštovanje sprejetih mednarodnopravnih zavez na najvišje mesto vrednot mednarodnega udejstvovanja”, saj ji dogovorno sodelovanje z drugimi državami v predvidljivem, stabilnem in spoštovanem sistemu mednarodnih pravil zagotavlja dolgoročen temelj za obstoj in razvoj.
