Poletje v gore privabi številne obiskovalce, hkrati pa je to tudi čas, ko cvetijo številne redke in zavarovane rastlinske vrste. Na Ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da so gorski habitati zaradi kratke rastne sezone in zahtevnih življenjskih razmer izjemno občutljivi na človekove posege. Obiskovalce zato pozivajo, naj ostajajo na označenih poteh ter rastline občudujejo tam, kjer rastejo.
V Sloveniji je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah zavarovanih 91 taksonov oziroma 240 rastlinskih vrst. Med njimi so številne visokogorske in sredogorske rastline, kot so planika, različne vrste sviščev, murke, avrikelj oziroma lepi jeglič, kranjski jeglič, alpska možina, Zoisova zvončica, velikonočnica, kranjska lilija, turška lilija, ozkolistna narcisa, dišeči volčin, Blagajev volčin, lepi čeveljc, rumeni sleč in številne druge.
Posebna pozornost letos namenjena lepemu čeveljcu
Na pomen odgovornega ravnanja v naravi opozarjajo tudi v Triglavskem narodnem parku (TNP), kjer uspevajo številne ogrožene in zavarovane rastlinske vrste.
Letos posebno pozornost namenjajo lepemu čeveljcu (Cypripedium calceolus), eni najbolj prepoznavnih divje rastočih orhidej v Evropi, ki je v Sloveniji strogo zavarovana že več kot sto let.
Na ministrstvu so izpostavili, da lepi čeveljc raste predvsem v bukovih gozdovih, na gozdnih obronkih in v pasu ruševja. Pomemben del njegove populacije se nahaja prav v Triglavskem narodnem parku, kjer po ocenah strokovnjakov uspeva približno petina vseh slovenskih rastišč.
Poleg gnojenja in neustreznega gospodarjenja z gozdovi rastlino ogrožajo tudi človekovi posegi. Med najpogostejšimi grožnjami so množični obiski območij, kjer uspeva, trganje cvetočih poganjkov ter izkopavanje in odnašanje rastlin iz naravnega okolja.
V času cvetenja bo nadzor še okrepljen
V Triglavskem narodnem parku poudarjajo, da lahko obiskovalci največ prispevajo k ohranjanju lepega čeveljca in drugih zavarovanih rastlinskih vrst prav z odgovornim ravnanjem.
V času cvetenja bodo zato na nekaterih območjih izvajali okrepljen naravovarstveni nadzor ter obiskovalce ozaveščali o pomenu varovanja občutljivih rastišč.
Vsak korak zunaj poti lahko poškoduje rastline
Na ministrstvu opozarjajo, da je gorska narava zaradi zahtevnih geoloških in podnebnih razmer zelo ranljiva.
Problem hoje je posebej izrazit na strmih in množično obiskanih pobočjih, kjer nastajajo erozijska območja brez rastlinja. Zato obiskovalcem svetujejo, naj se držijo označenih poti.
“Hodniki naj gorske rastline občudujejo na kraju samem: ne trgajo jih in ne izkopavajo,” opozarjajo na ministrstvu. Dodajajo, da vsakršna hoja zunaj označenih poti rastline poškoduje in uničuje.
Ob tem poudarjajo, da naj rastline ostanejo v svojem naravnem okolju, da jih bodo lahko občudovale tudi prihodnje generacije obiskovalcev.
Dolga tradicija varovanja gorske narave
Na ministrstvu so spomnili, da so k varovanju gorskih rastlin že v preteklosti pomembno prispevale gorske straže planinskih društev in naravovarstvena služba z ozaveščanjem pohodnikov ter opozarjanjem na prepoved trganja rastlin.
Danes je med obiskovalci gora večinoma že uveljavljeno načelo, da gorskih rastlin ne trgamo.
Pomembno vlogo ima tudi Komisija za varstvo gorske narave, ki deluje pri Planinski zvezi Slovenije. Znotraj planinskih društev že od sredine prejšnjega stoletja delujejo gorske straže, katerih člani posebno pozornost namenjajo ohranjanju občutljivega gorskega rastlinstva ter ozaveščanju obiskovalcev o pomenu odgovornega ravnanja v naravi.
