Več kot 600 gramov zlata, dragoceni kovanci in pečatni prstan s podobo cesarja kažejo, da na ladji ni potoval navaden trgovec. Arheologi domnevajo, da je bilo na krovu več pomembnih predstavnikov Bizantinskega cesarstva.
Več kot desetletje raziskovanja bizantinske ladijske razbitine pri hrvaškem otoku Mljet je prineslo izjemne ugotovitve. Podvodni arheologi so med ostanki plovila našli več kot 600 gramov zlata, kar je po njihovih navedbah največja količina te plemenite kovine, doslej odkrita na razbitini v Sredozemlju.
Ladja, ki je potonila v bližini Polač na Mljetu, naj bi izvirala iz 7. ali 8. stoletja. Predmeti, najdeni med njenimi ostanki, kažejo, da ni šlo zgolj za običajno trgovsko plovilo. Na krovu je po vsej verjetnosti potoval visok predstavnik Bizantinskega cesarstva skupaj s svojim spremstvom.
Kot poroča Reuters, so med najdragocenejšimi najdbami zlati kovanci iz obdobja Heraklijeve dinastije, zaponke, okrašene z rubini, smaragdi in biseri, ter zlati pečatni prstan s podobo cesarja.
Pavle Dugonjić, vodja oddelka za podvodno arheologijo pri Hrvaškem restavratorskem zavodu, je za Reuters pojasnil, da takšen prstan ni bil predmet, ki bi ga lahko nosil običajen potnik. “Tega zagotovo ne bi nosil kdorkoli,” je poudaril.
Več kot 600 gramov očiščenega zlata
Razbitino so odkrili pred več kot desetletjem, arheologi pa so jo zaradi zahtevnosti podvodnega dela raziskovali postopoma. Predmeti, ki so jih dvignili z morskega dna, so morali skozi zahtevne postopke čiščenja, zaščite in restavriranja.
Vodja raziskav Igor Miholjek je povedal, da skupna masa zlata po čiščenju in restavriranju presega 600 gramov. Po njegovi oceni gre za “največjo količino zlata, kadar koli najdeno na ladijski razbitini v celotnem Sredozemlju”.
Zlat nakit, kovanci in pečatni prstan arheologom ne razkrivajo le premoženja potnikov. Pomagajo jim določiti čas zadnje plovbe, družbeni položaj ljudi na krovu ter morebitno povezavo ladje z bizantinsko upravo ali cesarskim dvorom.
Heraklijeva dinastija je Bizantinskemu cesarstvu vladala med letoma 610 in 711. To je bilo obdobje velikih vojaških in političnih pretresov, v katerem je cesarstvo izgubljalo dele svojega nekdanjega ozemlja, pomorske poti po Sredozemlju pa so postajale vse bolj negotove.
Pomemben pogled v čas razpadanja rimskega sveta
Bizantinsko cesarstvo je bilo naslednik vzhodnega dela Rimskega cesarstva, njegovo politično in gospodarsko središče pa je bil Konstantinopel, današnji Istanbul. Še več stoletij po propadu zahodnega dela rimskega sveta je nadzorovalo velik del vzhodnega Sredozemlja.
Profesor arheologije na Univerzi Stanford Justin Leidwanger razbitino pri Mljetu opisuje kot eno ključnih podvodnih najdišč za razumevanje prehoda iz pozne antike v srednji vek. Po njegovih besedah gre za “najpomembnejšo ladijsko razbitino iz tega obdobja”.
Najdišče lahko raziskovalcem pomaga pojasniti, kako so pomorske poti povezovale posamezne dele cesarstva, kako je prihajalo do njihovega postopnega razpadanja in kakšno vlogo je imel Jadran v obdobju velikih političnih ter gospodarskih sprememb.
Razbitina pri Mljetu zato ni pomembna samo zaradi izjemne količine zlata. Njena največja vrednost je zgodba o ljudeh, oblasti in pomorskih povezavah v času, ko se je antični svet spreminjal v srednjeveško Evropo.
