Minister za zdravje Tadej Ostrc je po končani primopredaji opozoril na približno 200 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi ministrstva in zagotovljenimi sredstvi. Bolnišnice bi lahko brez dodatnih ukrepov leto končale z do 100 milijoni evrov izgube.
Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob predstavitvi ugotovitev po zaključeni primopredaji izpostavil resne težave pri financiranju zdravstva, zamude pri črpanju evropskih sredstev in sprejemanju podzakonskih aktov ter več odprtih postopkov pred evropskimi institucijami.
Kot je pojasnil na novinarski konferenci, po podatkih ministrstva glede na že prevzete obveznosti in zagotovljena proračunska sredstva manjka približno 200 milijonov evrov, poroča STA.
Manjkajoča sredstva in naraščajoče izgube bolnišnic
Ostrc je spomnil, da je država Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije novembra 2025 zagotovila 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, pri tem pa ustreznega zneska ni predvidela v finančnem načrtu ministrstva.
“Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na državni proračun. Ob tem smo ugotovili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi,” je povedal.
Težave se kažejo tudi pri poslovanju bolnišnic, ki so v prvih petih mesecih letošnjega leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. “Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov,” je opozoril.
Vodstva bolnišnic in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije med ključnimi razlogi za izgube navajajo uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 ter vpliv plačne reforme na stroške dela.
Posebej zaskrbljujoče naj bi bilo stanje na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Na podobna tveganja opozarjajo tudi vodstva UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
“Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja,” je napovedal Ostrc. Načrte bodo morala pripraviti do konca poletja.
Pod drobnogledom tudi nagrade vodstvom in denar za nevladnike
Država je za pokrivanje izgub bolnišnic že lani namenila skoraj 64 milijonov evrov. Po ministrovih besedah zato številni pozitivni poslovni rezultati niso bili posledica dolgoročno vzdržnega poslovanja, temveč dodatnih državnih nakazil.
“Zato bomo pregledali tudi merila in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov,” je dejal. Po njegovi oceni sedanji sistem vodenja in financiranja zdravstva potrebuje korenite spremembe.
Na ministrstvu so zaznali tudi izrazito rast financiranja nevladnih organizacij in društev. Znesek se je v nekaj letih povečal s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov na leto. Ministrstvo bo zato preverilo učinkovitost, namenskost in preglednost porabe tega denarja.
Ostrc je na vprašanje o morebitnem krčenju izdatkov odgovoril, da mora vsak resor najprej poiskati notranje rezerve. Nekdanji ministrici Valentini Prevolnik Rupel se je zahvalil za delo, “za katero smatram, da ga je opravljala v skladu s svojimi zmožnostmi”. O ugotovljenem primanjkljaju se z njo ni pogovarjal, saj od primopredaje 5. junija nista bila v stiku.
Zaradi zamud manj evropskega denarja za infekcijsko kliniko
Ministrstvo je prevzelo tudi več odprtih postopkov pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, med njimi postopek zaradi ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024. Rok za vložitev zakonodajnih sprememb se je iztekel 30. junija, ministrstvo pa je Evropski komisiji po Ostrčevih besedah nemudoma sporočilo, da bo pripravilo potrebne spremembe.
Zamude bodo vplivale tudi na financiranje nove infekcijske klinike UKC Ljubljana. Od načrtovanih približno 55 milijonov evrov evropskih sredstev naj bi bilo zaradi zamud in neusklajenih postopkov v začetnih fazah projekta mogoče počrpati le okoli 35 milijonov evrov. Pri projektih digitalizacije naj bi ministrstvo po Ostrčevi oceni uspešno porabilo večino razpoložljivih sredstev.
Zaostanki so nastali tudi pri pripravi podzakonskih predpisov. Od 20 predvidenih aktov na podlagi zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest. Ker niso bili sprejeti niti nekateri akti na podlagi zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, se več kot leto dni niso izvajali izredni strokovni nadzori.
Ministrstvo je med prvimi ukrepi imenovalo direktorico agencije za kakovost in začelo vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pospešilo je tudi projekte iz načrta za okrevanje in odpornost ter z vodstvi ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenih zavodov začelo usklajevanja o finančni stabilizaciji sistema.
“Pripravljamo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bomo predstavili v prihodnjih mesecih,” je napovedal Ostrc.
“Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo,” je sklenil.
