Papež Leon XIV. je danes začel zgodovinski obisk Kanarskih otokov, ki ga zaznamuje vprašanje migracij in položaja ljudi, ki po nevarni atlantski poti iz Afrike skušajo doseči Evropo. Gre za prvi obisk katoliškega poglavarja na tem španskem otočju, ki je v zadnjem desetletju postalo ena glavnih vstopnih točk za migrante na ozemlje Evropske unije.
V središču obiska je pristanišče Arguineguin na otoku Gran Canaria, ki je med migrantsko krizo leta 2020 postal simbol prenatrpanih sprejemnih zmogljivosti in težkih razmer za migrante. V petek bo papež obisk nadaljeval na Tenerifih, kjer se bo srečal z več kot tisoč migranti, med njimi tudi s preživelimi nevarnih prečkanj Atlantika iz zahodne Afrike in priseljenci iz Latinske Amerike.
Kanarski škof Jose Mazuelos je pred obiskom izrazil upanje, da bo “pristanišče sramu postalo pristanišče upanja”. Po njegovih besedah bi lahko papežev obisk spodbudil bolj human pristop k migracijam ter okrepil razpravo o vlogi Evrope pri reševanju migrantskih izzivov.
Skoraj 47.000 prihodov v enem letu
Kanarski otoki so v zadnjih letih postali ena najpomembnejših migrantskih poti proti Evropi. Po uradnih podatkih je leta 2024 na otočje prispelo rekordnih 46.843 migrantov, medtem ko jih je bilo leta 2015 manj kot tisoč.
Leta 2025 se je število prihodov zmanjšalo za približno 60 odstotkov in doseglo 17.788 oseb. Španske oblasti zmanjšanje pripisujejo okrepljenemu sodelovanju z afriškimi državami, predvsem z Mavretanijo, pri nadzoru migracijskih poti.
Kljub temu atlantska pot ostaja med najnevarnejšimi na svetu. Po podatkih organizacije Caminando Fronteras je leta 2025 med poskusom doseči Kanarske otoke umrlo več kot 3.000 ljudi.
Posebej obremenjen je bil otok El Hierro, kjer je leta 2024 prispelo skoraj dvakrat več migrantov, kot znaša število njegovih prebivalcev. Na otoku živi približno 11.000 ljudi.
Poziv k bolj humanemu pristopu
Leon XIV. je že med obiskom Madrida opozoril, da pomanjkanje pomoči migrantom postavlja pod vprašaj etične temelje mednarodne skupnosti.
Lokalni cerkveni predstavniki pričakujejo, da bo obisk pozornost preusmeril z razprav o varovanju meja na vprašanje človekovega dostojanstva. Duhovnik Darwin Rivas z otoka El Hierro meni, da lahko papeževa prisotnost prispeva k širši razpravi o evropski migracijski politiki in položaju ljudi, ki po nevarni poti prispejo na Kanarske otoke.
Španija vztraja pri bolj odprtem pristopu
Za razliko od številnih drugih evropskih držav Španija zagovarja bolj odprto migracijsko politiko. Vlada je pripravila program za ureditev statusa več kot pol milijona oseb brez urejenega prebivališča.
Kljub temu ostajajo postopki pogosto dolgotrajni. Mnogi migranti na obdelavo vlog in premestitev na celinsko Španijo čakajo več mesecev ali celo let. Odrasli lahko po pridobitvi dovoljenj dobijo pravico do bivanja in dela, mladoletnikom brez spremstva pa država zagotavlja nastanitev, izobraževanje in oskrbo do polnoletnosti.
Papežev obisk tako poteka v času, ko migracije ostajajo eno najobčutljivejših političnih in humanitarnih vprašanj v Evropi. Na Kanarskih otokih pričakujejo, da bo njegova prisotnost znova opozorila na razmere na atlantski migrantski poti in položaj ljudi, ki na poti proti Evropi tvegajo življenje.
