Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, KPK, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti zahtevajo dovolj časa za strokovno in javno razpravo. Kritični so tudi v sodstvu in tožilstvu, predlog pa bo analiziralo Evropsko javno tožilstvo.
Pet neodvisnih državnih institucij je opozorilo na neprimernost zakonodajnega postopka pri pripravi predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, imenovanega zakon o Skoku. Ocenjujejo, da hitro spreminjanje kompleksnih področij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev.
Vlada je predlog zakona potrdila danes. Med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok ter ustanovitev novega sodišča za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.
Kot poroča STA, so skupno opozorilo objavili Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti.
Pristojni in javnost niso bili vključeni
“Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo,” so opozorile institucije.
Po njihovih navedbah pristojni organi in zainteresirana javnost v pripravo sprememb niso bili vključeni niti z njimi niso bili seznanjeni. Prav tako ni znano, kateri strokovnjaki so sodelovali pri pripravi predloga.
“S tem so bila kršena tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti,” so navedli.
Kot primere, pri katerih hitro spreminjanje kompleksnih področij ni prineslo ustreznih rešitev, so izpostavili Šutarjev zakon in druge omnibus zakone.
“Zato je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku,” so poudarili.
Javna razprava ni zgolj formalnost
Na pomen kakovostnega zakonodajnega postopka opozarja tudi posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je navedeno, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od preglednega, vključujočega in demokratičnega postopka.
“Smiselna in pravočasna javna razprava ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino,” so zapisale institucije.
Pred začetkom obravnave predloga v DZ pričakujejo dovolj časa za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah ter za ustrezne popravke zakona.
Vrhovno sodišče: Prvi vtis je zaskrbljujoč
Kritični odzivi prihajajo tudi iz sodstva. Na vrhovnem sodišču so sporočili, da s predlogom niso bili seznanjeni in da so ga lahko pregledali šele po objavi.
“Predlog sicer v sodstvu še preučujemo, a je prvi vtis zaskrbljujoč,” so navedli za STA. Podrobnejši odziv so napovedali za petek.
S predlogom ni bil predhodno seznanjen niti Sodni svet, ki prav tako ni sodeloval pri njegovi pripravi. Ko ga bodo prejeli, ga bodo obravnavali v okviru svojih pristojnosti ter po potrebi oblikovali in podali pripombe.
Tudi prve ocene tožilstva so kritične. Po njihovem mnenju zakon ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, predlagane rešitve pa bi lahko oslabile avtonomijo tožilstva. Podrobnejši odziv bodo predstavili v petek.
EPPO bo proučil vpliv na svoje preiskave
Na predlog se je odzvalo tudi Evropsko javno tožilstvo (EPPO), ki ga bo proučilo z vidika morebitnih posledic za svoje delo v Sloveniji.
“Osnutek zakona bomo analizirali, da bi ocenili morebitni vpliv predlaganih zakonodajnih sprememb na naše preiskave ter na splošno raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji,” so za slovenske dopisnike v Bruslju sporočili iz EPPO.
