Nova ureditev bi v enoten sistem povezala okrepljeno specializirano tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad in novo sodišče s pristojnostjo za celotno državo. Predlog zakona je v Državni zbor poslan po nujnem postopku.
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter ga Državnemu zboru predložila v obravnavo po nujnem postopku.
Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje, po 15 letih celovito spreminja sistem obravnave najzahtevnejših primerov korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala – od policijske preiskave in državnega tožilstva do sojenja.
“Cilj je hitrejši in učinkovitejši pregon ter preprečevanje zastaranja tovrstnih zadev,” so poudarili na ministrstvu.
Na štirih oddelkih ostalo 199 nerešenih zadev
Trenutno pri okrožnih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru delujejo štirje specializirani oddelki. Na ministrstvu opozarjajo, da njihovo delovanje v 15 letih ni bilo celovito ovrednoteno.
Po podatkih vrhovnega sodišča je leta 2025 v teh oddelkih delalo 28 sodnikov, medtem ko jih je bilo leta 2023 še 33. Ob koncu lanskega leta je ostalo nerešenih 199 zadev.
Obremenitev med oddelki je izrazito neenakomerna. Ljubljanski oddelek obravnava približno 55,3 odstotka vseh nerešenih primerov. Sodniki so poleg specializiranih postopkov lahko zadolženi tudi za druge kazenske zadeve, kar po oceni pripravljavcev zakona omejuje njihovo osredotočenost na najzahtevnejše postopke.
Težave so zaznali tudi pri Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije, ki je pri svojem delu odvisno od začasnega dodeljevanja tožilcev z okrožnih državnih tožilstev.
Gospodarska kriminaliteta po podatkih policije predstavlja 16,6 odstotka vseh obravnavanih kaznivih dejanj. Slovenija naj bi po nekaterih ocenah, ki jih navaja ministrstvo, zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.
Finančne posledice nove ureditve so za obdobje od leta 2026 do 2029 ocenjene na 13,81 milijona evrov.
Najmanj 25 specializiranih državnih tožilcev
Specializirano državno tožilstvo bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala oziroma StKOK. Hkrati bi ga kadrovsko in analitično okrepili.
Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev bi se povečalo z deset na 25, vodja tožilstva pa bi lahko imel dva namestnika. Ustanovljena bi bila tudi notranja enota za informacijsko in analitično podporo.
StKOK bi dobil večji vpliv pri pripravi kadrovskega in finančnega načrta v delu, ki se nanaša nanj. Za imenovanje vodje bi bil določen dodaten pogoj najmanj treh let izkušenj z obravnavanjem zadev s področja pristojnosti specializiranega tožilstva.
Pri imenovanju državnih tožilcev bi strokovno mnenje Državnotožilskega sveta ostalo temelj postopka. Minister bi lahko izbiral samo med kandidati, ki po oceni sveta izpolnjujejo strokovne pogoje, ne bi pa bil vezan na vrstni red kandidatov v dokončnem mnenju.
NPU bi moral prevzeti preiskave
Predlog zakona neposredno povezuje pristojnosti StKOK in Nacionalnega preiskovalnega urada. NPU bi moral začeti ali prevzeti preiskavo kaznivih dejanj, ki sodijo v katalog pristojnosti specializiranega tožilstva.
Dosedanja pobuda vodje tožilstva bi postala zavezujoča pisna zahteva. Na ministrstvu pričakujejo, da bi s tem zagotovili jasnejšo razdelitev pristojnosti, ohranili kontinuiteto specializiranih ekip ter pospešili in skrajšali postopke.
Poudarjena bi bila tudi dolžnost sodelovanja Komisije za preprečevanje korupcije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave, Javne agencije za varstvo konkurence, Agencije za trg vrednostnih papirjev in inšpekcijskih organov s specializiranim tožilstvom.
Če posamezni organ ne bi sodeloval, bi lahko vodja StKOK o tem obvestil njegovega predstojnika, ki bi moral sprejeti potrebne ukrepe.
Eno sodišče za območje celotne države
Namesto štirih sedanjih specializiranih oddelkov bi ustanovili Specializirano sodišče Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala.
Sodišče bi imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Posamezna zadeva bi praviloma spadala v njegovo pristojnost, če bi predkazenski postopek vodilo ali usmerjalo StKOK oziroma če bi specializirano tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo ali obtožni akt.
Novo sodišče bi imelo lastnega predsednika, sodno upravo, letni razpored dela in sodniška mesta, namenjena izključno specializiranim kazenskim postopkom. Te zadeve bi bile opredeljene kot prednostne oziroma nujne.
Sodniki bi delo praviloma opravljali na sedežu sodišča v Ljubljani, ob izpolnjenih zakonskih pogojih pa tudi na sedežih drugih okrožnih sodišč.
Za odločanje o pritožbah zoper odločbe specializiranega sodišča bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. To je po sodni statistiki za leto 2025 med rednimi višjimi sodišči imelo najmanj pomembnejših nerešenih zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek.
Aktivnejša preiskovalna vloga državnega tožilca
Predlog prilagaja tudi kazenska procesna pravila. Za zadeve iz pristojnosti StKOK bi se smiselno uporabljal procesni model, ki po Zakonu o kazenskem postopku že velja za postopke Evropskega javnega tožilstva. Sam zakon o kazenskem postopku se ob tem ne bi spreminjal.
Državni tožilec bi dobil aktivnejšo vlogo pri preiskovanju, preiskovalni sodnik pa bi opravljal predvsem garantno funkcijo. Za preiskovalna dejanja, pri katerih je potrebna sodna odločba, bi sodna odreditev oziroma izvedba ostala obvezna.
“Ureditev izhaja iz izhodišča, da se procesni položaj in pravice osumljenca ne znižujejo,” zagotavljajo na ministrstvu.
Predsednik specializiranega sodišča bi moral Državnemu zboru enkrat letno poročati o obsegu dela, rezultatih, kadrovskih in materialnih pogojih, trajanju postopkov ter ugotovljenih sistemskih težavah. Nadzor nad opravljanjem nalog sodne uprave bi se izvajal vsako leto.
Uspešnost novega sistema bi ocenjevali na podlagi vnaprej določenih kazalnikov, med drugim povprečnega trajanja postopkov, deleža zadev, pri katerih je pregon zastaral, in deleža razveljavljenih prvostopenjskih odločb.
“Namen ureditve ni poseganje v neodvisnost sodnega odločanja,” so še poudarili na ministrstvu.
Zakon bi se začel uporabljati januarja 2027
StKOK bi kot univerzalni pravni naslednik nadaljeval delo sedanjega Specializiranega državnega tožilstva. Do imenovanja novega vodje bi naloge začasnega vodje opravljal sedanji vodja tožilstva.
Sodniki, ki so trenutno razporejeni ali dodeljeni v specializirane oddelke, bi z začetkom uporabe zakona postali sodniki, dodeljeni na novo specializirano sodišče.
Zakon bi se začel uporabljati 1. januarja 2027, vsa sodniška mesta specializiranega sodišča pa bi morala biti zapolnjena najpozneje do 1. januarja 2028.
