Plačna masa javnega sektorja se je v prvem letu izvajanja plačne reforme Golobove vlade povečala za 713,5 milijona evrov oziroma 12,1 odstotka. Takratno ministrstvo za javno upravo je neposredni strošek reformnih zvišanj v letu 2025 ocenilo na 374 milijonov evrov, vendar so k skupni rasti prispevali tudi višji dodatki, napredovanja, minimalna plača in povprečno 2.391 več zaposlenih – prav tako v času Golobove vlade.
Analizo plač v javnem sektorju za leto 2025 je v začetku avgusta pripravilo združeno ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ter jo poslalo reprezentativnim sindikatom, ki lahko nanjo še podajo pripombe.
Podatke iz 86 strani dolgega dokumenta je objavil N1. Na uradni spletni strani ministrstva analiza za leto 2025 še ni javno objavljena; med letnimi poročili je trenutno kot zadnje dostopno poročilo za leto 2024.
V znesek 6,6 milijarde evrov niso vključeni regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane in prevoza, jubilejne nagrade ter solidarnostne pomoči.
Razlika med oceno reforme in celotno rastjo
Nova plačna lestvica se je začela uporabljati 1. januarja 2025. Ker bi takojšen dvig vseh plač pomenil veliko obremenitev javnih financ, je bilo zviševanje razdeljeno na največ šest obrokov do začetka leta 2028.
Po takratnih izračunih ministrstva, ki jih navaja N1, je bilo za reformna zvišanja v letu 2025 predvidenih 374 milijonov evrov, za leto 2026 pa še 376 milijonov evrov. Skupni strošek prevedbe na novo plačno lestvico in odprave plačnih nesorazmerij naj bi do leta 2028 znašal nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov.
Skupno povečanje plačne mase za 713,5 milijona evrov zato ne pomeni, da je bil neposredni strošek reforme že v prvem letu za toliko višji od napovedanega. Na rast so poleg nove plačne lestvice vplivali zvišanje minimalne plače, napredovanja, dodatki in povečanje števila zaposlenih.
Višja osnovna plača je pomenila tudi višje dodatke, saj se številni obračunavajo kot delež osnovne plače. Skupni znesek dodatkov je bil leta 2025 za 14,1 odstotka višji kot leto prej.
Več zaposlenih in višje povprečne plače
V javnem sektorju je bilo leta 2025 povprečno zaposlenih 196.123 ljudi, kar je 2.391 oziroma 1,2 odstotka več kot leto prej. Največje povečanje števila zaposlenih je bilo v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu ter socialnem varstvu.
Povprečna bruto plača je po podatkih analize znašala 2.871 evrov in je bila za 10,7 odstotka višja kot leto prej. Tudi podatki Statističnega urada, ki uporablja nekoliko drugačen zajem, kažejo izrazito rast: povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila leta 2025 za 9,4 odstotka višja kot leta 2024.
Plačna masa se je v absolutnem znesku najbolj povečala v vzgoji in izobraževanju, kjer je povprečna bruto plača znašala 2.673 evrov. Sledilo je zdravstvo s povprečno plačo 3.242 evrov ter ministrstva in organi v njihovi sestavi s 3.152 evri.
Najvišjo povprečno bruto plačo, 3.744 evrov, so imeli zaposleni pri nevladnih proračunskih uporabnikih. V to skupino sodijo urad predsednice republike, državni zbor in državni svet, ustavno in računsko sodišče, varuh človekovih pravic ter več neodvisnih komisij.
Plače ministrov, poslancev, predsednika vlade, predsednika državnega zbora in državnih sekretarjev so se na podlagi reforme zvišale šele leta 2026. Dodatni učinki reforme se bodo zaradi preostalih obrokov zvišanj nadaljevali tudi v prihodnjih letih.
