Dolgotrajno pomanjkanje padavin in visoke temperature so velik del Evrope pahnili v eno najizrazitejših suš zadnjih let. Posledice so že vidne v kmetijstvu, oskrbi z vodo, rečnem prometu in energetiki, znanstveniki pa opozarjajo, da bi slabši pridelek lahko vplival tudi na cene hrane.
Evropsko poletje 2026 zaznamujeta izjemna vročina in razširjeno pomanjkanje vode. Med aprilom in junijem je na velikem območju od Portugalske do južne Finske padlo manj dežja od dolgoletnega povprečja. V vzhodnem delu Evrope se letošnje razmere nadaljujejo po sušnem letu 2025.
Nova analiza mednarodne skupine World Weather Attribution kaže, da težave niso samo posledica pomanjkanja padavin. Zaradi višjih temperatur iz tal, rek in rastlin izhlapi več vode, zato lahko danes tudi zmernejši primanjkljaj dežja povzroči precej hujšo sušo kot nekoč.
Pri raziskavi so sodelovali znanstveniki iz Avstrije, Češke, Nemčije, Madžarske, Latvije, Nizozemske, Romunije, Slovenije, Španije, Švedske, Švice, Združenega kraljestva in ZDA.
Suša na vzhodu Evrope postala 11-krat verjetnejša
Raziskovalci so ločeno proučevali zahodni in vzhodni del Evrope, saj se trajanje in razvoj suše med območjema razlikujeta.
V zahodni Evropi so razmere med aprilom in junijem povzročile pomanjkanje vlage v tleh, kakršno je v današnjem podnebju mogoče pričakovati približno enkrat na 5 let. Zaradi podnebnih sprememb je takšna suša postala približno 5-krat verjetnejša kot v podnebju, ki bi bilo za 1,4 stopinje Celzija hladnejše.
Na vzhodu Evrope so znanstveniki proučevali daljše obdobje, saj se pomanjkanje vode vleče že od lanskega leta. Tako izrazito pomanjkanje vlage v tleh je mogoče pričakovati približno enkrat na 15 let, zaradi segrevanja ozračja pa je postalo približno 11-krat verjetnejše.
Posebej izrazit je vpliv vročine na izhlapevanje. Razmere s tako velikim izhlapevanjem, kot so jih letos izmerili na zahodu Evrope, so postale približno 80-krat verjetnejše. Na vzhodu so postale približno 40-krat verjetnejše.
Slabša letina in omejevanje porabe vode
Posledice suše so najbolj očitne v kmetijstvu. Po ugotovitvah raziskovalcev Francija beleži najslabšo letino koruze v 50 letih, v Romuniji pa je bilo prizadetih več kot milijon hektarjev koruze.
Slabši pridelek prihaja v času negotovosti na svetovnih trgih hrane in energentov. Znanstveniki zato opozarjajo, da bi se posledice lahko pokazale tudi v višjih cenah hrane, kar bi najbolj prizadelo gospodinjstva z nižjimi prihodki.
Več evropskih držav je že uvedlo omejitve ali začasne prepovedi nenujne uporabe pitne vode. Nizke gladine rek ovirajo prevoz tovora, pomanjkanje vode pa ogroža tudi proizvodnjo elektrike v državah, ki so močneje odvisne od hidroelektrarn.
V Španiji zgorelo že 116.000 hektarjev
Raziskovalci opozarjajo, da je letošnja evropska suša sestavljena kriza, pri kateri se prepletajo dolgotrajno pomanjkanje padavin, vročinski valovi, večje izhlapevanje in nepripravljenost nekaterih držav na dolgotrajnejše pomanjkanje vode.
Po navedbah World Weather Attribution napovedi za zdaj ne kažejo večjega olajšanja. Če se bo segrevanje nadaljevalo, bodo tako izrazite suše postajale še pogostejše, evropske države pa bodo morale izboljšati upravljanje vode in zaščito kmetijstva.
