Predsednik vlade Janez Janša je na sejmu Agra v Gornji Radgoni poudaril, da prehranska varnost ni le gospodarsko, temveč tudi vprašanje obstoja in razvoja države. Kmetijstvo je zato označil za najpomembnejšo strateško infrastrukturo, ki ji mora država zagotoviti prihodnost.
Janša je ob robu programskega kongresa Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS dejal, da mora država pri odločanju o kmetijski politiki upoštevati dvojno vlogo panoge: gospodarsko in strateško. Ob tem je spomnil, da brez kmeta ni hrane, brez hrane pa ni življenja.
Kot poroča STA, je premier med ključnimi nalogami izpostavil odpravo birokratskih ovir, zlasti pri umeščanju namakalnih sistemov v prostor. Letošnja suša je po njegovih besedah znova pokazala, da bi bile posledice marsikje manjše, če bi bili sistemi, predlagani že pred leti, že zgrajeni.
Predpisi morajo slediti dejanskim razmeram
Kritičen je bil do predpisov, ki po njegovem mnenju ne upoštevajo dovolj razmer na terenu. Kot primer je navedel uredbo o nitratih, ki določa obdobja gnojenja.
“Vremena se ne da predpisati,” je dejal in ocenil, da bi morali biti pogoji bolj prilagodljivi dejanskim vremenskim razmeram. Podobno je treba po njegovih besedah pristopiti tudi k podnebnim spremembam: nanje se je treba prilagoditi z ukrepi, ki kmetom omogočajo delo in ne prinašajo dodatnih administrativnih bremen.
Janša je poudaril, da za prihodnost kmetijstva niso odločilna zgolj višja finančna sredstva, temveč predvsem ljudje, ki bodo ostali na kmetijah in jih prevzemali.
“Mi lahko podvojimo sredstva za kmetijstvo, tako iz evropskih kot iz domačih virov, pa če na kmetijah ne bo ljudi, ki bi delali, ki bi čutili, da spoštujemo njihovo delo, nam ne bo nič pomagalo,” je poudaril.
Ob tem je izpostavil pomen mladih prevzemnikov ter pomoči kmetom, ki se znajdejo v težavah. Napovedal je tudi ukrepe ministrstva za kmetijstvo, s katerimi naj bi naslovili izzive na podeželju, med njimi pa je omenil potrebo po predvidljivejši stabilnosti cen kmetijskih proizvodov.
Nasprotovanje sporazumu Mercosur
Poseben del nastopa je Janša namenil prihodnjim pogajanjem o novi sedemletni finančni perspektivi EU. Slovenija bo po njegovih besedah zagovarjala stališče, da kmetijstva ni mogoče obravnavati le kot ene od gospodarskih panog, primerljive z industrijo, temveč kot strateško infrastrukturo države.
Ponovil je tudi nasprotovanje trgovinskemu sporazumu Mercosur. Ta je lahko po njegovem mnenju koristen za evropsko industrijo, zlasti avtomobilsko, vendar pomeni tveganje za evropsko kmetijstvo in prehransko varnost. Opozoril je na različne proizvodne standarde in na težave pri uvozu mesa, pri katerem so bile ugotovljene škodljive snovi.
Skupno evropsko kmetijsko politiko je označil za enega največjih uspehov evropskega povezovanja, saj je lakoto na evropski celini praktično izkoreninila. Pri prihodnjih odločitvah bi morali zato po njegovem mnenju izhajati iz “zdrave kmečke pameti” ter imeti pred očmi strateški pomen domače pridelave hrane.
Premier je poudaril še pomen sejmov, kot je Agra, kjer se srečajo odločevalci in ljudje, ki težave v kmetijstvu občutijo neposredno. Napovedal je, da bo vlada v prihodnjem letu skupaj s kmetijskimi organizacijami poskušala zmanjšati birokratske ovire in usmeriti Slovenijo v razvoj kmetijstva in podeželja.
