V Sloveniji in drugod po Evropi danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Predsednik vlade Janez Janša je ob tem poudaril, da nobena žrtev fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ne sme biti pozabljena ter da je čas, da tudi Slovenija dostojno pokoplje žrtve, ki še vedno ležijo v prikritih grobiščih.
“Danes se poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo,” je Janša zapisal na omrežju X.
“Vsaka žrtev ima svoje ime, družino in tragično zgodbo. Nobena ne sme biti pozabljena. Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti,” je poudaril.
Pravica do groba kot civilizacijska norma
Predsednik vlade je opozoril, da so dejanja totalitarnih režimov in trpljenje njihovih žrtev za številne ljudi še vedno del živega spomina. Ob tem je izpostavil pravico do groba in dostojnega pokopa.
“Vsak človek ima pravico do groba, dostojnega pokopa in spomina,” je zapisal.
Janša se je navezal tudi na predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki ga je Državni zbor maja sprejel s 50 glasovi za in 32 proti. Med parlamentarno obravnavo je bil preoblikovan v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Novela določa prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in revolucije na ljubljanskem pokopališču Žale ter 17. maj ponovno določa kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
“Čas je, da tudi v Sloveniji obsodimo dejanja in pokopljemo žrtve totalitarnih režimov,” je poudaril Janša. Po njegovih besedah želi država s sprejetim predlogom zadostiti civilizacijski normi, ki zahteva dostojen pokop in pravico do spomina.
Janša: Vse tri ideologije je treba obsoditi z enako mero
Predsednik vlade je sporočilo sklenil s pozivom k enotni obsodbi vseh totalitarizmov.
“Ko bodo v Sloveniji vse politične sile sposobne z enako mero obsoditi vse tri zločinske ideologije, bomo lahko dosegli spravo ter prihodnjim generacijam zapustili državo, v kateri je človekovo dostojanstvo vrednota, ki jo varujemo vsi,” je zapisal.
Oglasila se je tudi SDS, ki je poudarila, da se je Slovenija v 20. stoletju srečala z grozotami vseh treh totalitarizmov.
“Spomin ni namenjen delitvam. Namenjen je resnici, dostojanstvu žrtev in prihodnosti, v kateri se takšna dejanja ne bodo nikoli več ponovila,” so zapisali v stranki in dodali: “Brez resnice ni sprave, brez spomina ni svobodne prihodnosti.”
Zakaj evropski dan spomina obeležujemo 23. avgusta?
Datum je povezan s podpisom pakta Molotov–Ribbentrop med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo 23. avgusta 1939. Njegov tajni protokol je Srednjo in Vzhodno Evropo razdelil na nemško in sovjetsko interesno območje ter odprl pot okupacijam, deportacijam in začetku druge svetovne vojne.
Evropski parlament je dan spomina določil leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. V Sloveniji ga uradno obeležujemo od leta 2012.
Evropska komisija je v letošnji poslanici poudarila, da bolečina žrtev, preživelih in njihovih družin odmeva skozi več generacij. Demokracija, svoboda, človekovo dostojanstvo in pravna država niso samoumevne pridobitve, zato jih mora vsaka generacija znova varovati.
Slovenske spominske slovesnosti so se začele že v petek z odprtjem stalne razstave “V senci Beethovnove” v nekdanjih tajnih zaporniških celicah na Beethovnovi ulici v Ljubljani. Potekali so tudi polaganje cvetja, sveta maša in slavnostna akademija.
Pomen pravice do groba je bil posebej izpostavljen tudi v soboto, ko so na Hrvaškem pokopali posmrtne ostanke 500 žrtev povojnih pobojev, najdenih v Sloveniji. Njihove družine so na dostojen grob čakale več kot osem desetletij.
